Agresivnost zdravljenja in ostale zdravstvene oskrbe bolnikov z razsejanimi solidnimi raki v zadnjih tednih življenjaGolob, Nena (Avtor) Šeruga, Boštjan (Mentor) agresivno specifično onkološko zdravljenjeostala agresivna zdravstvena oskrbakazalniki agresivne zdravstvene obravnavedejavniki za agresivno zdravstveno obravnavozadnje obdobje življenjapaliativna oskrba.Uvod in namen: V luči razvijajoče se mreže paliativne oskrbe v Sloveniji smo z raziskavo želeli pridobiti podatke o agresivnosti specifičnega onkološkega zdravljenja in ostale agresivne zdravstvene oskrbe bolnikov z napredovalimi solidnimi raki v zadnjih tednih življenja. Analizirali smo vnaprej definirane kazalnike agresivnega specifičnega onkološkega zdravljenja in ostale agresivne zdravstvene oskrbe v zadnjih tednih življenja ter trend njihovega posluževanja skozi čas. Preučili smo tudi dejavnike, ki so povezani s prejemanjem agresivnega specifičnega onkološkega zdravljenja v zadnjih tednih življenja. Naš namen je bil tudi ugotoviti, ali so bolniki, ki so vključeni v specializirano paliativno oskrbo v zadnjih tednih življenja, manj agresivno obravnavani kot bolniki, ki tovrstne obravnave niso deležni. Metode: Raziskava je zasnovana kot retrospektivna analiza podatkov (obstoječih podatkovnih baz) odraslih bolnikov, ki so se zdravili na Onkološkem inštitutu Ljubljana in so umrli med letoma 2015 in 2019 ter so imeli ob smrti dokazan napredovali solidni rak in stalno prebivališče v Mestni občini Ljubljana ali širši okolici. Obravnavali smo obdobje zadnjih štirih in dveh tednov življenja. Analizo smo opravili na osnovi vnaprej definiranih kazalnikov agresivnega specifičnega onkološkega zdravljenja in ostale agresivne zdravstvene oskrbe. Bolnike smo opredelili še na osnovi sociodemografskih podatkov, vrste raka, prognoze raka in vključenosti v specializirano paliativno oskrbo. Številske spremenljivke smo opisali s povprečjem oz. z mediano ter s standardnim odklonom oz. z interkvartnim razmikom. Kategorične spremenljivke pa smo opisali z ustreznimi frekvenčnimi razporeditvami in grafičnimi prikazi. S pomočjo multivariatne logistične regresije smo ugotavljali povezanost med posameznimi pojasnjevalnimi spremenljivkami (letom smrti, spolom, starostjo ob smrti, vrsto raka, prognozo raka in vključenostjo v specializirano paliativno oskrbo) ter agresivnim specifičnim onkološkim zdravljenjem oz. ostalo agresivno zdravstveno oskrbo ob koncu življenja. Rezultati: V analizo smo vključili 1736 bolnikov; od teh je bilo 868 (50 %) žensk. V času smrti je bila njihova srednja starost 70,4 leta. Prognoza raka je bila ocenjena kot ugodna, srednje ugodna in slaba pri 572 (32,9 %), 424 (24,4 %) in 740 (42,6 %) bolnikih. Med letoma 2015 in 2019 je vsaj eno vrsto agresivnega specifičnega onkološkega zdravljenja prejelo 538/1736 (31,0 %) bolnikov v zadnjem mesecu življenja in 250/1736 (14,4 %) bolnikov v zadnjih dveh tednih življenja. Bolniki so najpogosteje prejemali sistemsko zdravljenje, kjer smo opazili, da se je delež bolnikov, ki so bili zdravljeni s sodobnimi sistemskimi protirakavimi zdravili (tj. tarčnimi molekulami, imunoterapijo in ostalimi biološkimi zdravili), povečal. Na podlagi svojih ugotovitev lahko zaključimo, da so imeli bolniki z vsakim dodatnim opazovanim letom večje obete, da bodo v zadnjih dveh tednih življenja agresivno specifično onkološko zdravljeni (OR 1,14; 95 % CI [1,03 do 1,26], p = 0,009). Dokazali smo še, da so imeli bolniki z vsakim dodatnim letom starosti manjše obete, da bodo prejeli agresivno specifično onkološko zdravljenje (OR 0,96; 95 % CI [0,95 do 0,97], p ? 0,001) in ostalo agresivno zdravstveno oskrbo (OR 0,96; 95 % CI [0,95 do 0,97], p ? 0,001) v zadnjem obdobju življenja. Bolnice z ginekološkimi raki pa so v primerjavi z bolniki z drugimi raki (rakom glave in vratu, germinalnim rakom ter sarkomom) v zadnjem mesecu življenja imele mejno značilno manjše obete za agresivno specifično onkološko zdravljenje (OR 0,53; 95 % CI [0,28 do 1,00], p = 0,05) in manjše obete za ostalo agresivno zdravstveno oskrbo (OR 0,52; 95 % CI [0,28 do 0,97], p = 0,04). Potrdili smo še, da so bolniki, ki so v zadnjem mesecu življenja prejeli agresivno specifično onkološko zdravljenje, imeli večje obete, da bodo deležni tudi ostale agresivne zdravstvene oskrbe (OR 1,84; 95 % CI [1,47 do 2,3], p ? 0,001) in najpomembneje, da je vključitev v specializirano paliativno oskrbo prispevala k manjšim obetom za agresivno specifično onkološko zdravljenje (OR 0,19; 95 % CI [0,12 do 0,31], p ? 0,001 in OR 0,26; 95 % CI [0,13 do 0,50], p ? 0,001) in ostalo agresivno zdravstveno oskrbo (OR 0,25; 95 % CI [0,15 do 0,40], p ? 0,001) bolnikov v zadnjem obdobju življenja. Zaključki: Na podlagi svojih rezultatov smo potrdili, da so bili bolniki med letoma 2015 in 2019 z vsakim dodatnim opazovanim letom bolj verjetno agresivno specifično onkološko zdravljeni v zadnjih dveh tednih življenja. Ugotovili smo zaskrbljujoč časovni trend čedalje pogostejše uporabe sodobnih sistemskih protirakavih zdravil predvsem pri mladih bolnikih. Bolniki, ki so bili vključeni v specializirano paliativno oskrbo, so imeli manjšo verjetnost za prejemanje agresivnega specifičnega onkološkega zdravljenja in ostale agresivne zdravstvene oskrbe v zadnjem obdobju življenja.20242024-11-23 07:15:06Doktorsko delo/naloga165101sl