<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=165096"><dc:title>Vloga terapevtskega psa za razvijanje socialnih veščin pri otroku z zmerno motnjo v duševnem razvoju v posebnem programu vzgoje in izobraževanja</dc:title><dc:creator>Ferlan,	Leja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>terapevtski pes</dc:subject><dc:subject>socialne veščine</dc:subject><dc:subject>zmerna motnja v duševnem razvoju</dc:subject><dc:subject>posebni program vzgoje in izobraževanja</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo raziskuje vlogo terapevtskega psa za razvijanje socialnih veščin pri učenki z zmerno motnjo v duševnem razvoju, vključeni v prvo stopnjo posebnega programa vzgoje in izobraževanja. V raziskavi smo se osredotočili na pomoč terapevtskega psa učenki na področju razvijanja socialnih veščin.

Literatura navaja, da terapevtski pes poveča motivacijo, pozornost in aktivnost učenca za delo, nudi čustveno in fizično podporo ter posledično spodbuja socialno interakcijo in komunikacijo. Prisotnost psa blagodejno vpliva na počutje človeka, saj odpravlja stres, pripomore k izboljšanju čustvenih stanj in tako povečuje samozavest učenca. 

V raziskavi smo se najbolj osredotočili na učenkine socialne veščine, kot so komunikacija, skrb zase (osebna higiena, hranjenje in oblačenje) in skrb za druge (za terapevtskega psa – hranjenje, krtačenje in sprehajanje psa). Opazovali smo tudi socialne veščine, kot so sproščanje lastne napetosti, spodbujanje pozitivne samopodobe, jasno izražanje čustev, prepoznavanje čustev in orientacija v prostoru (v šoli in zunaj šole). 

Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, ali prisotnost terapevtskega psa vpliva na vzpostavitev socialnih veščin pri izbrani učenki. Raziskovalni proces je potekal v obliki individualnih obravnav. 

Ugotovili smo, da je vključenost terapevtskega psa vplivala na izboljšanje socialnih veščin učenke. Izboljšanja so bila opazna na področjih komunikacije, skrbi zase, prepoznavanja čustev, sproščanja lastne napetosti in orientacije v prostoru. Najopaznejši napredek pri učenki je bil na področjih komunikacije, skrbi zase in sproščanja lastne napetosti. Na obravnavah s psom je bila učenka aktivnejša in bolj motivirana za izvajanje zastavljenih dejavnosti ter je pogosteje, glasneje in bolj samozavestno komunicirala. Prisotnost psa je na učenko delovala tako, da je večkrat pozdravila, se poslovila, se zahvalila, prosila za kakšno stvar, povedala, ali jo kaj moti, pokrtačila svoje lase, namestila obliž in povoj, natočila vodo v kozarec, pripravila malico, izrazila potrebo za umik v kotiček, izrazila, če jo je bilo česa strah ali če česa ni želela početi, pravilno določila desno in levo stran ter nas ustrezno vodila do šolske telovadnice, avle in igrišča.</dc:description><dc:publisher>L. Ferlan</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-22 21:30:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>165096</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
