<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=165087"><dc:title>Germinal kot zgled Finžgarjevega romana Iz modernega sveta</dc:title><dc:creator>Smolej,	Tone	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska književnost</dc:subject><dc:subject>slovenski roman</dc:subject><dc:subject>socialni realizem</dc:subject><dc:subject>socialni roman</dc:subject><dc:subject>naturalizem</dc:subject><dc:subject>literarni vplivi</dc:subject><dc:subject>Émile Zola</dc:subject><dc:subject>Fran Saleški Finžgar</dc:subject><dc:description>Avtor v svojem prispevku isče v Zolajevem Germinalu (1885) zgled za socialni roman Iz modernega sveta (1904) katoliškega duhovnika Frana Saleškega Finžgarja. Slovenski pisatelj je namreč francoskega naturalista dokaj dobro poznal, zavračal je sicer njegovo trilogijo Tri mesta, hvalil pa je njegov smisel za deskripcijo. Kar nekaj podobnosti med obema romanoma je zato najti v opisih neprijaznega proletarskega okolja, razkošnih meščanskih salonov ter nezdravih delavskih bivališč. Podobna pa sta tudi govora, ki ju imata oba delavska voditelja (Lantier, Rozman), saj poudarjata nasprotje med "več" in "manj". V obeh romanih imajo pomembno vlogo stavkajoče ženske, saj posredno ali neposredno povzročijo padec delavcem sovražnega lika (Maigrat, Seme). Avtor ugotavlja tudi podobnosti v pisateljski tehniki (direktorjev pogled z okna na delavstvo).</dc:description><dc:date>2003</dc:date><dc:date>2024-11-22 12:26:19</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>165087</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>