<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=165082"><dc:title>"Iznenada se je naveličala romanov in otožnih blodenj"</dc:title><dc:creator>Gacoin-Marks,	Florence	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska književnost</dc:subject><dc:subject>slovenski roman</dc:subject><dc:subject>evropska književnost</dc:subject><dc:subject>evropski roman</dc:subject><dc:subject>literarni vplivi</dc:subject><dc:subject>realizem</dc:subject><dc:subject>romanopisje</dc:subject><dc:subject>literarne študije</dc:subject><dc:subject>M. Mihelič</dc:subject><dc:subject>Obraz v zrcalu</dc:subject><dc:description>Avtorica razpravlja o razmerju med realizmom in drugimi romanopisnimi estetikami v prvencu Mire Mihelič Obraz v zrcalu (1941). V dveh prvih delih romana pisateljica uveljavlja vzorec realističnega romana o meščanskem zakonu in o prešuštvu, kakršen se je razvil v času evropskega realizma in naturalizma ter kakršnega v slovenski književnosti do tedaj še ni bilo. Razpoznavni so zlasti tematski vplivi romana Jane Eyre Charlotte Brontë, Maupassantovega Njenega življenja in Tolstojeve Ane Karenine. Najbolj pa je vplivala - ne samo tematsko, ampak tudi slogovno - Flaubertova Gospa Bovary. Glede pojmovanja romanopisnega pripovedovanja se roman v celoti uvršča v tradicijo realističnega romana zlasti z tehniko personalnega pripovedovalca in z "balzacovskim" incipitom. Zadnja tri dela romana lahko imamo za iskanje bolj osebne literarne poti, saj avtorica "tava" po pestrih možnostih, ki jih ponuja roman kot zvrst, od moralističnega do sentimentalnega romana, vse do ženskega romanopisja tridesetih let.</dc:description><dc:date>2003</dc:date><dc:date>2024-11-22 12:09:44</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>165082</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
