<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164985"><dc:title>Uporaba razlag v velikih jezikovnih modelih za prepoznavanje sarkazma v slovenščini</dc:title><dc:creator>Jug,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Robnik Šikonja,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>obdelava naravnega jezika</dc:subject><dc:subject>jezikovni modeli</dc:subject><dc:subject>prepoznavanje sarkazma</dc:subject><dc:description>Strojna obdelava naravnega jezika je v zadnjih letih zelo napredovala. Pomemben del je tudi zaznavanje sarkazma, ki nam omogoča boljše razumevanje sentimenta besedil. Problem strojnega zaznavanja sarkazma v slovenščini je malo raziskan.
V tej nalogi raziščemo zaznavanje sarkazma v slovenščini s pomočjo enojezičnih slovenskih (SloBERTa) in večjezičnih (Llama3 8B in GPT-4o) velikih jezikovnih modelov. Uporabili smo množici Reddit komentarjev in naslovov člankov v angleščini, ki smo ju najprej strojno prevedli v slovenščino. Uporabili smo prilagajanje modelov in gradnjo ukaznih pozivov in preverili njihovo uspešnost zaznave sarkazma. Uspešnost modelov smo poskusili izboljšati z dodajanjem razlag primerom.
Najboljše rezultate smo dosegli s prilagajanjem modelov z modelom Llama3 8B, sledil pa mu je model SloBERTa. Rezultati modela GPT-4o z gradnjo ukaznega poziva so bili nekoliko slabši. Z dodajanjem razlag smo jih opazno izboljšali, vendar pa niso presegli prilagojenih modelov. Rezultati modela Llama3 8B z gradnjo ukaznega poziva so bili komaj kaj boljši od naključnega ugibanja, z dodajanjem razlag pa smo dosegli minimalne izboljšave.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-19 16:15:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164985</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
