<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164978"><dc:title>Forma romana in slovenski modernizem</dc:title><dc:creator>Škulj,	Jola	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska literarna veda</dc:subject><dc:subject>slovenski romani</dc:subject><dc:subject>začetek slovenskega romana</dc:subject><dc:subject>20.st.</dc:subject><dc:subject>teorija romana</dc:subject><dc:subject>pluriligvizem</dc:subject><dc:subject>evropskost</dc:subject><dc:subject>M. Bahtin</dc:subject><dc:subject>D. Pirjavec</dc:subject><dc:subject>J. Jurčič</dc:subject><dc:subject>Deseti Brat</dc:subject><dc:description>Razpravljanje o slovenskih modernističnih realizacijah romana ne more mimo njegove pripovedne forme in mimo stališč, ki jih je o nastavkih slovenskega romana izrekel Dušan Pirjevec. Njegovo branje Jurčičevega Desetega brata je poudarilo estetsko nezadostnost najzgodnejšega pripovedništva in razkrilo nekaj razlogov za sprevračanje literature v ideološkost. Roman ima kot forma svoja specifična določila in očitno predpostavlja obstoj nekega minimuma historičnih okoliščin, ki ga omogočajo. Premislek, zakaj je na Slovenskem dosegel zaznavno estetsko kvaliteto šele z nekaterimi pripovednimi besedili, ki jih imamo lahko za modernistična, se zato zdi toliko večji izziv. Referat bo ob Bahtinovih in Pirjevčevih spoznanjih o romanu lahko odprl problematičnost obstajanja tistega minimuma historičnih okoliščin, ki je bil pogoj za umetniško relevantno in evropsko primerljivo javljanje romana na Slovenskem.</dc:description><dc:date>2003</dc:date><dc:date>2024-11-19 14:13:16</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>164978</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
