Simulacija izpusta metil metakrilata v programu ALOHABrus, Timotej (Avtor) Schnabl, Simon (Mentor) metil metakrilatALOHAsimulacija izpustanezgodni dogodekV magistrskem delu je bila izvedena simulacija nenadzorovanega izpusta metil metakrilata, ki se je zgodil ob zaključku transporta, ko je tovornjak s cisterno snov pripeljal do končne točke. Do nezgode je prišlo na parkirišču podjetja, ki omenjeno snov uporablja pri svojih nadaljnjih procesih, kjer jo predeluje v končne produkte, kot so akrilna pleksi stekla. Vzrok nenadzorovanega izhajanja snovi je bila dotrajanost materiala na dnu rezervoarja, kjer je nastala odprtina, skozi katero je snov iztekala na tla in tam tvorila lužo. Pri izvedbi eksperimentalnega dela sem si pomagal z uporabo programa ALOHA, ki je za izvedbo tovrstnih simulacij zelo primeren. Program omogoča vnos vrste nevarne snovi, ki je bila udeležena v nezgodi, prav tako omogoča izbiro med različnimi scenariji nezgodnega dogodka, kjer pa je bil za namen magistrskega dela izbran scenarij iztekanja snovi iz vodoravne cisterne. Poleg tega lahko v program vnesemo tudi poljubne meteorološke podatke, ki naj bi bili prisotni na dan nezgode. V magistrskem delu je bila simulacija izvedena za dva ločena dogodka, pri vsakem pa so bili trije možni scenariji. Prvi dogodek je predstavljal simulacijo pri poletnih meteoroloških razmerah, drugi pa pri zimskih meteoroloških razmerah. Omenjene razmere so bili tudi edini parameteri, ki so se med obema simulacijama spreminjali. Po končani simulaciji se je izkazalo, da je program ALOHA primeren za izvedbo enostavnejših nezgodnih dogodkov, kjer je udeležena zgolj ena snov, medtem ko ne bi bil primeren za simulacijo dogodka, kjer je udeleženih več snovi. To je tudi ena večjih pomanjkljivosti, poleg tega, da pri izrisu območja nevarnih koncentracij in izrisu območja toplotnega sevanja ne upošteva reliefnih razlik površja, kar tudi lahko ključno vpliva na obseg širjenja nevarnosti. Pri vsakem nezgodnem dogodku je prišlo do izrisa nevarnih območij, ta so bila ponazorjena z rdečo, oranžno in rumeno barvo, pri čemer so koncentracije snovi oz. toplotno sevanje v rdečem območju najvišji, medtem ko so v rumenem območju najnižji. Rezultati same simulacije so si v dveh primerih, kjer je šlo za preučevanje toplotnega sevanja na okolico, precej podobni. Torej pri scenariju BLEVE eksplozije in pri scenariju, kjer snov izteka iz cisterne na tla, kjer pa nastane luža, ki se vname in gori kot bazenski požar. Nekaj razlik je bilo prisotnih le pri prvem scenariju, torej ko gre za iztekanje snovi iz cisterne prav tako na tla, le da se snov nato ne vname, ampak le izhlapeva v ozračje. V tem primeru so območja nevarnosti, ki jih je program izrisal, nekoliko večja pri poletnih meteoroloških razmerah, ko je bil prisoten močnejši veter.20242024-11-19 13:45:00Magistrsko delo/naloga164973sl