<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164885"><dc:title>Izdelava plasti nanovlaken iz titanovega oksinitrida in vrednotenje njihovega protibakterijskega delovanja ter elektrokatalitičnih lastnosti</dc:title><dc:creator>Pirnat,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupančič,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bele,	Marjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nanovlakna</dc:subject><dc:subject>elektrostatsko sukanje</dc:subject><dc:subject>TiON</dc:subject><dc:subject>elektrokataliza</dc:subject><dc:subject>protibakterijska 
aktivnost</dc:subject><dc:description>Nanovlakna predstavljajo edinstveno podskupino nanomaterialov, ki v zadnjih letih predstavlja 
pomembno področje raziskav in potencialno rešitev problemov na številnih področjih. Vedno 
večjo pozornost privabljajo nanovlakna na osnovi titana, predvsem titanovega dioksida (TiO2) 
in titanovega oksinitrida (TiON). Ta so se do sedaj že izkazala kot potencialno uporabna v 
elektrokemičnih, biomedicinskih in farmacevtskih aplikacijah. Na podlagi tega smo se odločili 
tovrstna nanovlakna izdelati tudi v sklopu magistrske naloge, pri tem pa z različnimi analiznimi 
tehnikami ovrednotiti njihovo uporabnost na omenjenih področjih.  
Naše delo smo pričeli z optimizacijo polimernih raztopin in pogojev elektrostatskega sukanja 
za pridobivanje enoslojnih in dvoslojnih nanovlaken ter večplastnih vzorcev. Optimizacija 
raztopin je temeljila na variiranju masnih deležev polimera (polivinil pirolidona ali 
poliakrilonitrila (PAN)), prekurzorja TiO2 (titanovega(IV) izopropoksida (TIP)) in aditiva 
(ocetne kisline) v izbranem topilu (N,N – dimetilformamidu (DMF) ali etanolu). Za pripravo 
katalitično aktivnih vzorcev smo optimizirali tudi raztopine z dodatkom soli niklja. Izbrane 
vzorce smo nadalje izpostavili visokim temperaturam v atmosferi amonijaka, pri čemer smo 
dobili nanovlakna TiON, ali na zraku za izdelavo nanovlaken iz TiO2. Morfologijo in 
elementarno sestavo nanovlaken smo preučevali s pomočjo vrstične elektronske mikroskopije 
in elementarne disperzijske analize. V nadaljevanju smo se poslužili različnih elektrokemijskijh 
metod za analizo katalitičnih lastnosti termično obdelanih vzorcev ter metod za analizo 
protibakterijskih aktivnosti proti bakterijam Escherichia coli TOP10. 
Ugotovili smo, da je za uspešno pripravo nanovlaken TiON ali TiO2  potreben višji delež ocetne 
kisline v primerjavi s TIP ter da višji delež polimera rezultira v večjem premeru nanovlaken. 
Nanovlakna PAN pa smo uspeli izdelati le z uporabo DMF v vlogi topila. Nanovlakna TiON 
sama po sebi niso katalitično aktivna, vendar pa ta izkazujejo potencial v obliki večplastnih 
nanomaterialov z dodatno vključenimi katalizatorji. Rezultati testov analiz protibakterijske 
aktivnosti so bili prav tako obetavni, saj je bila zaznana zmanjšana metabolna aktivnost bakterij 
in zaviranje njihove rasti. Na podlagi naših dobljenih rezultatov smo potrdili potencial za 
uporabo tovrstnih nanovlaken tako na področju elektrokatalize kot tudi v namene zaviranja rasti 
bakterij.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-15 08:45:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164885</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
