Razveza, preživnina in vloga centra za socialno deloDurič, Maja (Avtor) Mesec, Bojana (Mentor) preživninapreživninska obveznostcenter za socialno deloneplačevanje preživnineizterjava obveznostispremembe v sistemuV magistrskem delu z naslovom »Razveza, preživnina in vloga centra za socialno delo« sem s pomočjo teoretičnih virov ter raziskave preučevala izbrano področje in tematiko. V teoretičnem delu sem podrobneje opisala institut preživnine kot običajne finančne oblike dolžnosti, namenjene zagotavljanju materialnih pogojev za življenje družinskemu članu, predvsem otroku ali odraslemu, ki se sam ne zmore preživljati. Preživnina je izvršilnopravno in kazenskopravno varovana, upoštevana tudi na dednopravnem področju. Center za socialno delo (CSD) ima v okviru svojih pristojnosti pomembno vlogo že v postopku določanja preživnine, pa tudi pri nadaljnjem usklajevanju, posredovanju in vodenju evidenc; vse do poteka izpolnjevanja pogojev upravičenosti do pravice. Vloga CSD je tako nasploh pomembna že na začetni stopnji urejanja zadev pri razvezi zakonske zveze oz.razpadu zunajzakonske skupnosti, saj običajno pomeni tudi prvi stik z institucijo pri iskanju potrebnih informacij za zakonca oz. zunajzakonska partnerja. V teoretičnem delu so podrobno predstavljeni institut preživnine, določitev upravičenosti s poudarkom na obveznosti preživljanja otrok, vsakoletne uskladitve, ki se izvedejo v skladu z rastjo cen življenjskih potrebščin, in sodna praksa v zvezi z določanjem primerne višine preživninske obveznosti ob upoštevanju potreb upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri ugotavljanju potreb upravičenca mora tako sodišče pri odmeri preživnine upoštevati višino, ki je primerna za zagotavljanje otrokovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti pa stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb. Cilj raziskovalnega dela je bil ugotoviti, kako pogosti so sporazumi med staršema po razvezi zakonske zveze oz. razpadu zunajzakonske skupnosti in ali so ti sporazumi v korist otrokom, ali je dogovorjena višina preživnine ustrezna glede na potrebe otroka, raziskati neplačevanje preživnine in vpliv neplačevanja na družinsko finančno stanje, obravnavo družin ob neplačevanju preživnine ter razloge za neplačevanje, izboljšave sistema plačevanja preživnine, pa tudi pomembne spremembe in predloge za izboljšanje sistema. Uporabila sem kvalitativno raziskovanje, podatke pa sem pridobila s strukturiranimi intervjuji s štirimi strokovnimi delavkami CSD Pomurje, enote Gornja Radgona in enote Lendava. Opravila sem tudi strukturirane intervjuje s starši, predstavnicami razpadlih zakonskih zvez in zunajzakonskih skupnosti. Pridobljene podatke sem kvalitativno analizirala in zapisala rezultate. Na koncu so navedene spremembe, ki delujejo v prid ureditve, ter predlogi za izboljšanje sistema na področju preživninskih obveznosti, ki so jih izpostavile tako intervjuvane predstavnice CSD kot tudi predstavnice staršev.[M. Durič]20242024-11-14 09:00:21Magistrsko delo/naloga164864sl