Oblike podpore in pomoči zaposlenim na centrih za socialno deloZamida, Tea (Avtor) Videmšek, Petra (Mentor) oblike pomočipodporacenter za socialno delosupervizijastresmedosebni odnosiskrb zaseV magistrskem delu raziskujem oblike podpore in pomoči, ki so na voljo zaposlenim na centrih za socialno delo. V teoretičnem delu sem raziskala zgodovino razvoja oblik pomoči in podpore za socialne delavce in preučila, katere so jim na voljo zdaj. Preučila sem tudi s tem povezano zakonodajo. Raziskala sem dejavnike delovnega stresa, vpliv odnosov med zaposlenimi ter predstavila razne tehnike samopomoči in skrbi zase. Raziskovala sem, katere oblike podpore so zaposlenim dejansko na voljo in kaj sami dojemajo kot pomoč pri delu. Zanimalo me je, kateri dejavniki spodbudijo potrebo za dodatno podporo, torej s katerimi izzivi in ovirami se srečujejo pri delu. S tem povezano sem raziskala še pojavnost stresa in vzroke zanj. Poleg organiziranih oblik pomoči pa me je zanimalo še, kaj vsak posameznik naredi zase, katere tehnike samopomoči uporablja. Ugotovitve kvalitativne raziskave sem predstavila v empiričnem delu. Izvedena je bila z uporabo metode delno standardiziranega, odprtega intervjuja pri vzorcu osmih neslučajnostno in priročno izbranih sogovornikov in sogovornic. Vodilo za intervju je vključevalo vprašanja o področju dela in predstavitvi težje situacije, oblikah pomoči, ki so že na voljo, timskem sodelovanju, stresu, tehnikah samopomoči ter o možnih izboljšavah oziroma doslej neuporabljenih oblikah pomoči. Zelo konkretno sem se dotaknila tudi vloge supervizije in intervizije kot oblikah podpore za socialne delavce. Ugotovitve raziskave kažejo na to, da se socialni delavci srečujejo s težavo ločevanja zasebnega in poklicnega življenja, preobremenjenostjo in pritiski uporabnikov ter okolice. Največji dejavnik stresa predstavlja sama vsebina dela, posledice pa so opazne na zdravju posameznikov. Srečujejo se tudi z občutkom nezadostnega znanja. Največjo obliko organizirane podpore predstavlja supervizija, medtem ko intervizija poteka v pretežno v neuradni obliki. Veliko podpore prejmejo še od sodelavcev in pri timskem delu. Poleg sodelovanja znotraj stroke je pomembna tudi multidisciplinarnost. Odkrila sem velik spekter različnih tehnik samopomoči, saj so zelo individualno specifične, skupno pa je bilo to, da bi se socialni delavci morali učiti skrbi zase že med študijem. Rezultati in predlogi raziskave so koristni tako za zaposlene na centrih za socialno delo kot za njihove vodje in druge strokovnjake, ki imajo možnost narediti sistemske spremembe, ki bi izboljšale situacijo za socialne delavce.[T. Zamida]20242024-11-14 09:00:09Magistrsko delo/naloga164863sl