<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164810"><dc:title>Razumevanje konceptov živega in živali med osnovnošolci v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Mehić,	Senka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strgar,	Jelka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Razumevanje koncepta »živo«</dc:subject><dc:subject>pojem žival</dc:subject><dc:subject>osnovne šole</dc:subject><dc:subject>konstruktivistični pristop</dc:subject><dc:subject>napačne predstave</dc:subject><dc:subject>kognitivni razvoj</dc:subject><dc:subject>biološki koncepti</dc:subject><dc:subject>biologija.</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi sem raziskala razumevanje koncepta »živega« in pojma »živali« med učenci slovenskih osnovnih šol leta 2023, pri čemer sem rezultate primerjala z ugotovitvami podobne raziskave iz leta 1995. Glavni cilj raziskave je bil ugotoviti, ali se je v tem obdobju razumevanje teh dveh konceptov spremenilo ter kako posodobljeni učni načrti in sodobne pedagoške metode vplivajo na to razumevanje. Zanimalo me je tudi, kako so učenci različnih starostnih skupin dojemali zapletenejše naravoslovne pojme, kot sta ogenj in oblak.
Teoretični del naloge obravnava ključne učne cilje naravoslovnega izobraževanja ter vlogo različnih oblik in metod dela v razredu. Poseben poudarek je namenjen vplivu konstruktivističnega pristopa na učenje, pri čemer je izpostavljena pomembnost prilagojenih metod poučevanja in aktivnega raziskovanja pri razvijanju razumevanja kompleksnih naravoslovnih pojmov. V tem okviru smo analizirali tudi pogosta napačna razumevanja in napačne predstave učencev, kar smo povezali s Piagetovo teorijo kognitivnega razvoja, ki poudarja pomembno vlogo šole pri spodbujanju otrokovih kognitivnih procesov.
Empirični del raziskave je temeljil na kvantitativni analizi podatkov, zbranih z anketami med učenci različnih starostnih skupin. Rezultati so pokazali, da so učenci v letu 2023 dosegli nekoliko boljše razumevanje koncepta »živo« v primerjavi z letom 1995, vendar ni bilo opaziti bistvenih sprememb. Izjema so bili mlajši učenci, ki so v primerjavi s prejšnjo generacijo slabše prepoznali jabolko kot »živo« bitje. Pri zapletenejših pojmih, kot sta ogenj in oblak, se razumevanje čez leta ni bistveno izboljšalo. Raziskava je pokazala, da kljub napredku v učnih načrtih temeljne predstave o naravoslovju ostajajo stabilne, kar kaže na uspešnost obstoječih izobraževalnih programov pri ohranjanju osnovnih bioloških znanj.
Poleg tega so analize statistično pokazale pomembne razlike med mlajšimi in starejšimi učenci, pri čemer so starejši učenci pričakovano dosegli boljše rezultate pri večini nalog.
Sklepne ugotovitve kažejo, da se kljub napredku v pedagoških metodah razumevanje osnovnih konceptov ni bistveno spremenilo. Diplomska naloga prinaša vpogled v dolgotrajno stabilnost nekaterih bioloških konceptov med osnovnošolci, a hkrati odpira vprašanja o vplivu specifičnih posodobitev učnih načrtov na razumevanje bolj zapletenih naravoslovnih pojmov. Predlagane so tudi smernice za nadaljnje raziskave, ki bi lahko še bolj osvetlile tovrstne vplive in pripomogle k izboljšanju poučevanja ključnih naravoslovnih tem v osnovni šoli.</dc:description><dc:publisher>S. Mehić</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-13 08:30:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164810</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
