Področna anestezija zgornje in spodnje čeljusti pri psu: farmakodinamika in farmakokinetika deksmedetomidina in levobupivakainaPavlica, Matic (Avtor) Seliškar, Alenka (Mentor) področna anestezijaustna votlinapesživčni blokideksmedetomidinlevobupivakainfarmakokinetikasrčno-žilni parametriNamen raziskave je bil pridobiti vpogled v farmakokinetiko in odgovor obtočil na perinevralno aplikacijo deksmedetomidina (DEX) in levobupivakaina (LB) in ugotoviti, ali DEX omeji odgovor organizma na stres. Štiridesetim psom, pri katerih smo v splošni anesteziji z izofluranom opravili stomatološki poseg, smo aplicirali 0,5 % LB za omrtvičenje obeh infraorbitalnih (IO) živcev (0,11 mL/kg2/3) in obeh inferiornih alveolarnih (IA) živcev (0,18 mL/kg2/3). Desetim psom smo poleg LB aplicirali DEX (0,5 µg/kg) perinevralno ob IO živec (LB+DEX IO), desetim ob IA živec (LB+DEX IA), desetim pa intravensko (LB+DEX IV). Desetim psom smo intravensko aplicirali placebo (LB+PLC IV). Za določanje koncentracije LB in DEX s pomočjo analize LC-MS/MS smo odvzeli kri pred in po aplikaciji obeh učinkovin ter 1, 2, 5, 10, 15, 30, 45, 60, 90 in 120 minut po aplikaciji. Srčno-žilne parametre smo prvih 12 minut po aplikaciji zdravil odčitali vsako minuto, nato pa na pet minut do konca posega. Za določanje koncentracije kortizola in glukoze smo odvzeli kri po uvodu v anestezijo in na koncu posega. V nadaljevanju smo v raziskavo vključili še 20 psov in jim samo na eno mesto aplicirali LB (IO ali IA blok). Kri za določanje koncentracije LB smo jim odvzeli ob enakih časovnih točkah kot v prvem delu raziskave. Absorpcija DEX je bila neznačilno hitrejša pri LB+DEX IO, medtem ko je bila pri LB+DEX IA boljša biološka razpoložljivost (56 % proti 48 %) in hitrejša eliminacija. Frekvenca srca je bila v primerjavi s placebo skupino značilno nižja pri vseh skupinah psov, ki so prejele DEX. Srednji arterijski tlak je bil v primerjavi z LB+PLC IV skupino značilno višji pri LB+DEX IV in LB+DEX IA. Koncentracija kortizola je bila neznačilno nižja na koncu posega pri vseh skupinah, koncentracija glukoze pa je bila značilno nižja na koncu posega le pri LB+DEX IA skupini. Stopnjo bolečine je 14 dni po posegu značilno nižje ocenil le stomatolog, ne pa tudi anestezist in lastnik psa. Levobupivakain se je najhitreje absorbiral po aplikaciji ob IA živec (LB IA), vendar razlika v primerjavi z aplikacijo ob IO živec ni bila značilna. Lokacija perinevralne aplikacije DEX in LB ni vplivala na hitrost in količino sistemske absorpcije, DEX pa ni omejil perioperacijskega stresnega odgovora, najverjetneje zaradi izredno nizkega odmerka.20232024-11-13 07:15:50Doktorsko delo/naloga164802sl