<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164788"><dc:title>Jezikovna politika romskega izobraževanja</dc:title><dc:creator>Bobič,	Jera	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stabej,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>romska skupnost</dc:subject><dc:subject>Romi</dc:subject><dc:subject>jezikovna zmožnost</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>standardizacija romskega jezika</dc:subject><dc:description>Romska skupnost je zaradi svojega načina življenja, zgodovine in kulture že dolga leta izpostavljena izključevanju, marginalizaciji in preganjanju. Magistrska naloga je nastala z idejo o iskanju razlogov za slab izobraževalni in socialni položaj romske skupnosti. V magistrski nalogi z naslovom Jezikovna politika romskega izobraževanja sem se osredotočila na preučevanje jezikovne zmožnosti romskih otrok v drugem jeziku, tj. slovenščini. V teoretičnem delu sem opredelila zgodovino romske skupnosti, njihove značilnosti in pravice ter pravne osnove, ki urejajo položaj Romov v Republiki Sloveniji. Poseben poudarek sem namenila pregledu projektov, programov in strategij, vezanih na ukrepe na področju vzgoje in izobraževanja romskih otrok. Iz poročil stanja preteklih let sem izpostavila težave, s katerimi se srečujejo na področju vzgoje in izobraževanja. Na koncu še poročam o vlogi jezikovne standardizacije v napredku romske skupnosti.
Osrednji del magistrske naloge vključuje raziskave s terena. Opravila sem intervju z vzgojiteljico enote Pikapolonica, ki deluje v sklopu romskega naselja Brezje, nato z nekdanjo romsko svetnico Duško Balažek, ki je dolga leta delala kot pomočnica v romskem vrtcu. Zastavljena vprašanja se osredotočajo na spoprijemanje z jezikovnimi težavami, vpeljevanjem slovenščine kot jezika okolja ter upoštevanjem romskega jezika in kulture. Nato sem opravila intervju s šestimi učiteljicami razrednega pouka v okolici Novega mesta in učiteljico slovenščine, ki poučuje na predmetni stopnji. S pomočjo njihovih odgovorov sem raziskala jezikovno zmožnost romskih otrok ob vstopu v osnovno šolo, kako napredujejo z jezikom v 6. razredu, ter pristope in metode, ki jih učiteljice uporabljajo pri delu z Romi. Na koncu je moja raziskava dala besedo tudi Romom, da so sami predstavili, kako se spopadajo z jezikovnimi težavami in kakšen pomen ima znanje slovenščine.</dc:description><dc:publisher>[J. Bobič]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-12 11:13:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164788</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
