<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164787"><dc:title>Revitalizacija vinskih turističnih cest v Vipavski dolini</dc:title><dc:creator>Jarc,	Jakob	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik Slavič,	Irma	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Koščak ,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Vipavska dolina</dc:subject><dc:subject>vinska turistična cesta</dc:subject><dc:subject>vinski turizem</dc:subject><dc:subject>turizem na podeželju</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Vinski turizem se kot gospodarska panoga neposredno povezuje z razvojem vinskih turističnih cest, ki služijo kot infrastruktura za strukturirano promocijo vinorodnih območij. Koncept vinskih turističnih cest je bil v Sloveniji predstavljen leta 1993 s strani Ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sprva z 20 cestami, sedaj pa jih je 17 v 55 občinah. V magistrskem delu smo preučevali, kje se je ustavil razvoj Vipavske vinske turistične ceste in predlagali rešitve za izboljšanje trenutnega stanja. Za relevantnost rezultatov in izboljšano kakovost analize je bilo opravljenih 14 intervjujev in anketa, ki jo je v celoti izpolnilo skoraj 200 anketirancev. Tematska analiza je zajela domačo in tujo literaturo o vinsko turističnih cestah in Vipavski dolini, podatki pa so bili zbrani tudi preko aktivne udeležbe na vinskih dogodkih. V empiričnem delu so s pomočjo prilagojenega Butlerjevega modela in modela projektnega načrtovanja predstavljeni stanje, vizija in akcijski načrt za dolgoročno upravljanje Vipavske vinske turistične ceste. 
Aktivno upravljanje vinsko turističnih cest v Sloveniji je trajalo le do leta 2004, kar je povzročilo postopno slabšanje njihovega stanja skozi leta. Pomembno je razumeti, da razvoj Vipavske vinsko turistične ceste ni enak razvoju vinskega turizma v regiji, vendar je še vedno pomemben element pri kakovostni turistični ponudbi Vipavske doline. Kot glavna možnost za financiranje revitalizacije je predlagan LAS projekt sodelovanja. Po zaključku projekta pa se predlaga članarina za člane ter pomoč občin z določenim financiranjem glede na specifične kriterije.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-12 11:13:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164787</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
