Da ljubimo, smo na svetu – življenja poliamornih oseb v mononormativni družbiVuga, Tea (Avtor) Zorn, Jelka (Mentor) Jurček, Anže (Komentor) poliamorijanemonogamijaljubezenrazkrivanjeLGBTQ+skupnostmononormativnostV svojem magistrskem delu sem se osredotočila na raziskovanje poliamorije in izkušnje poliamornih oseb, živečih v Sloveniji. Teoretični del opredeli ključne izraze, vezane na poliamorijo, vključno z novimi slovenskimi prevodi. Podaja pregled zgodovine intimnih razmerij in pregleda sodobne oblike nemonogamnih odnosov, nato pa se osredotoči na poliamorijo. Obravnava njene definicije, vrste in pomen v LGBTQ+ skupnosti, pregleda prisotnost poliamorije po svetu in v Sloveniji, ter preuči pojav poliamornih družin in poligamije. Prav tako preučuje raziskave o psihosocialni podpori za poliamorne osebe in njihovo vključevanje v socialno delo. V empiričnem delu sem predstavila rezultate kvalitativne raziskave, ki je vključila trinajst oseb, ki se identificirajo kot poliamorne. Raziskava je pokazala, da te osebe poliamorijo povezujejo predvsem z ljubeznijo do več oseb, občutkom svobodnosti, osebno rastjo in komunikacijo. Motivacije za poliamorijo izhajajo iz doživljanja ljubezni, raziskovanja LGBTQ+ identitet ter skladnosti z osebnimi vrednotami in potrebami. Te osebe so poliamorijo v nekaterih primerih prakticirale že pred seznanitvijo s teorijo, pred tem pa so pogosto občutile krivdo in težave v monogamnih zvezah. Poliamorni odnosi udeleženih v raziskavi so raznoliki, partnerji_ice se med seboj običajno poznajo in sklepajo prijateljstva. Pomemben poudarek intervjuvanih poliamornih oseb je bila transparentna komunikacija o pričakovanjih, mejah in čustvih, katero ocenjujejo kot bolj izpopolnjujočo od tiste v monogamnih odnosih. Pri razkritju poliamorije so osebe previdne zaradi strahu pred družbenim obsojanjem, čeprav zaznavajo tudi povečano zanimanje za alternativne oblike odnosov. Svoje odnose redko skrivajo pred otroki, saj jih želijo vzgajati v skladu z lastnimi vrednotami in načeli. Skupnost ima ključno vlogo pri normalizaciji izkušenj in nudenju socialne mreže. Čeprav v tujini obstajajo številne poliamorne skupnosti, jih v Sloveniji primanjkuje, kar izraža potrebo po njihovem razvoju. Psihosocialna podpora je bila v nekaterih primerih pozitivna, drugod pa so poliamorne osebe doživele nerazumevanje in patologizacijo. Strokovnjaki_nje s področja psihoterapije, psihologije in socialnega dela bi morali_e bolje poznati tematiko poliamorije, saj lahko to izboljša kakovost nudenih storitev. Poliamorija je še vedno slabo prepoznana v znanosti in stroki socialnega dela v Sloveniji, vendar rezultati raziskave kažejo na potrebo po njenem vključevanju v izobraževanje in pravne sisteme. Strokovnjaki_nje se morajo zavedati izzivov, s katerimi se soočajo poliamorne osebe v mononormativni družbi, zato so nadaljnje raziskave in interdisciplinarno sodelovanje nujne.[T. Vuga]20242024-11-08 09:00:58Magistrsko delo/naloga164724sl