<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164677"><dc:title>Karakterizacija upada lastnih oblik zvočnega polja pod Schroederjevo frekvenco</dc:title><dc:creator>Čurović,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prezelj,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>upadni čas</dc:subject><dc:subject>lastne oblike</dc:subject><dc:subject>časovno-frekvenčne transformacije</dc:subject><dc:subject>impulzni odziv prostora</dc:subject><dc:subject>nizkofrekvenčno območje</dc:subject><dc:subject>majhne odmevnice</dc:subject><dc:subject>absorpcijski koeficient</dc:subject><dc:description>Doktorsko delo obravnava upad zvočne energije v prostoru v nizkofrekvenčnem območju pod Schroederjevo frekvenco. Schroederjeva frekvenca je frekvenčna meja pod katero velja, da zvočno polje v prostoru pri dani frekvenci določajo posamezne lastne oblike. Zaradi modalne narave zvočnega polja lahko opazimo funkcije upada zvočne energije z dvema ali več nakloni. V takih primerih je lahko karakterizacija upada zvočne energije v prostoru z uporabo standardnih metod napačna. V sklopu naloge smo razvili metodo, ki temelji na modificirani Stockwellovi časovno-frekvenčni transformaciji z optimizirano širino Gaussovega okna za identifikacijo lastnih oblik zvočnega polja in njihovega upadnega časa iz eksperimentalno izmerjenega impulznega odziva prostora. Metodo smo uporabili za karakterizacijo teoretičnih impulznih odzivov z znanimi lastnostmi in za analizo realnih impulznih odzivov. Pokazali smo, da razvita metoda v primerjavi z obstoječimi metodami daje bolj točne rezultate pri analizi impulznih odzivov v katerih je prisotnih več lastnih oblik z bližnjimi frekvencami in različnimi amplitudami ter pri analizi impulznih odzivov prostora v katerih je prisoten šum. Metoda odpravlja tudi slabosti standardnih metod, ki uporabljajo širokopasovne (terčne) frekvenčne filtre. Uporabnost časovno-frekvenčne metode smo prikazali na primeru
meritev absorpcijskega koeficienta materialov v nizkofrekvenčnem območju v majhni odmevnici (alfa komori). Na ta način smo lahko povečali uporabno frekvenčno območje majhne odmevnice.</dc:description><dc:publisher>[L. Čurović]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-07 08:30:31</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164677</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
