<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164629"><dc:title>Kvaliteta življenja ljudi, ki uporabljajo storitev pomoč na domu v okviru Centra za socialno delo</dc:title><dc:creator>Tosić,	Žana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šabić,	Amra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>starost in staranje</dc:subject><dc:subject>potrebe starih ljudi</dc:subject><dc:subject>pomoč na domu</dc:subject><dc:subject>deinstitucionalizacija</dc:subject><dc:subject>socialne oskrbovalke</dc:subject><dc:subject>finančno stanje starih ljudi</dc:subject><dc:description>Demografske spremembe kažejo na naraščajoče staranje populacije. Posledično je vedno več ljudi, ki potrebujejo pomoč, tako neformalno kot tudi formalno. To pa zahteva razvoj novih in širjenje obstoječih storitev. Veliko starih si želi ostati v udobju svojega doma, kar lahko pomeni veliko breme svojk, ki ga lahko lajšamo z različnimi oblikami skupnostnih storitev. V ta namen sem s svojo raziskavo želela ugotoviti, kakšna je kvaliteta življenja ljudi, ki imajo storitev pomoč na domu v okviru Centra za socialno delo in hkrati tudi, kakšna je kvaliteta življenja svojk, katerih starši imajo storitev pomoč na domu. Osredotočila sem se na Center za socialno delo Južna Primorska, Enota Izola, saj na tej enoti opravljam študentsko delo, hkrati pa so izrazili interes za izvedbo raziskave na tem področju. Pomembnost raziskave se kaže tudi v nameri Občine Izola, ki je storitev sofinancirala, da samo sofinanciranje ukine. S pomočjo raziskave sem pokazala, da je potrebno to storitev ohraniti ter jo tudi razširiti in s tem tudi povečati kader, ki storitev opravlja. V magistrskem delu raziskujem, kako so uporabnice in njihove svojke zadovoljne s trenutno storitvijo, kaj bi še morda potrebovale in kaj bi naredile v primeru ukinitve subvencije oziroma ukinitve storitve. V teoretičnem delu so zajete teme starost in staranje, socialno delo s starimi ljudmi ter socialna varnost v starosti. Te teme so razdeljene na podpoglavja demografske spremembe, potrebe starih, institucionalno varstvo, oskrbovana stanovanja, pomoč na domu in pomoč na domu v okviru Centra za socialno delo. V empiričnem delu predstavim metodologijo raziskovanja, rezultate raziskave, o rezultatih razpravljam, podam sklepe in predloge. V raziskavi je sodelovalo 9 oseb, in sicer 5 uporabnic in 4 svojke. Rezultati so pokazali, da so tako uporabnice kot tudi njihove svojke zadovoljne s storitvijo pomoči na domu in s samimi socialnimi oskrbovalkami , kjer so izrazile visoko stopnjo zadovoljstva. Želijo si predvsem dodatnega časa, ki bi bil namenjen socialnim stikom in storitvam, ki jih oskrbovalkam zaradi pomanjkanja časa ne uspe opraviti. Poleg gospodinjske pomoči in osnovnih dnevnih opravil uporabnice potrebujejo tudi socialne stike, ki pa jih socialnim oskrbovalkam ne uspe izvajati v tolikšni meri, da bi to uporabnicam in njihovim svojkam zadostovalo. Hkrati izražajo razumevanje do socialnih oskrbovalk in opišejo, da so le-te v časovni stiski, ker ogromno ljudi potrebuje njihovo pomoč. Pomoč na domu pomeni razbremenitev svojk, ki zaradi sprememb v oblikah zaposlovanja pogosto ne utegnejo ustrezno poskrbeti za svojega starša. V primeru ukinitve subvencije lahko ta storitev predstavlja hkrati finančno oviro, namreč v takem primeru bi nekateri bili primorani omejiti obseg oskrbe ali celo prodati svoje premoženje, nekateri pa tudi trajno nastanitev v domu za stare.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Tosić]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-06 09:00:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164629</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
