<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164627"><dc:title>Zadovoljstvo uporabnikov z vlogo socialnega dela v psihiatričnih ustanovah z vidika krepitve moči</dc:title><dc:creator>Bukvič,	Julija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grebenc,	Vera	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>totalna ustanova</dc:subject><dc:subject>socialno delo na psihiatriji</dc:subject><dc:subject>stigma</dc:subject><dc:subject>krepitev moči</dc:subject><dc:description>Temo diplomske naloge sem si izbrala zaradi številnih negativnih izkušenj mojih prijateljev in sorodnikov s psihiatrično ustanovo ter z ravnanjem osebja z njimi. Med njimi so tudi socialne delavke oziroma socialni delavci. V psihiatričnih ustanovah sta odnos do uporabnikov in njihova obravnava še zmeraj pogosto nehumana, nemalokrat so kršene človekove pravice. Zato sem v diplomski nalogi raziskala, kakšne izkušnje so imeli uporabniki in uporabnice z zaposlenimi socialnimi delavkami in socialnimi delavci, kakšen odnos so vzpostavili in ugotavljala, ali so uporabljali strategije krepitve moči. 
V teoretičnem delu sem pisala o duševnem zdravju, psihiatrični ustanovi, o hospitalizaciji in njenih posledicah. Pisala sem prav tako o vlogi socialnega dela v psihiatričnih ustanovah, o krepitvi moči in raziskovanju življenjskega sveta. Naloga vsebuje tudi empirični del, v katerem sem z delno strukturiranimi intervjuji raziskala izkušnje oseb s težavami v duševnem zdravju, te so bile hospitalizirane v psihiatrični ustanovi. Izvedla sem deset intervjujev, do rezultatov pa sem prišla s pomočjo kvalitativne analize. S kratkimi komentarji sem poskušala prikazati izkušnje ljudi, ki so bili hospitalizirani, s socialnimi delavkami oziroma socialnimi delavci. V zadnjem delu diplomske naloge sem povzela ugotovitve metodološkega dela. Te pokažejo, da so uporabnice in uporabniki v velikem številu vzpostavili slab odnos s socialnimi delavkami in socialnimi delavci, da so bili o socialnem delu v psihiatrični ustanovi slabo informirani in bi si želeli od socialnih delavk oziroma socialnih delavcev, da bi jim lahko zaupali, da bi jim bilo mar za njih. Socialne delavke oziroma socialni delavci, ki so zaposleni v psihiatričnih ustanovah, bi lahko v teoriji precej izboljšali kakovost bivanja in pospešili okrevanje uporabnikov, vendar se v praksi izkaže, da to ni vedno tako. Kot predloge navajam: doslednejšo uporabo krepitve moči in ostalih elementov delovnega odnosa s strani socialnih delavk oziroma socialnih delavcev, zaposlenih v psihiatričnih ustanovah, več sodelovanja z družinskimi člani uporabnic oziroma uporabnikov ter redno izvajanje anket o zadovoljstvu uporabnic in uporabnikov.</dc:description><dc:publisher>[J. Bukvič]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-06 09:00:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164627</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
