<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164561"><dc:title>Poskus ocene kakovosti podtalnice v vodonosniku ob Mislinji</dc:title><dc:creator>Breznik,	Jana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trobec,	Tajan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>hidrogeografija</dc:subject><dc:subject>podtalnica</dc:subject><dc:subject>vodni viri</dc:subject><dc:subject>varstvo okolja</dc:subject><dc:subject>kakovost voda</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Mislinja</dc:subject><dc:description>Vodonosnik ob Mislinji zaradi majhne izdatnosti in dejstva, da se ne uporablja za vodooskrbo, ni vključen v redni državni monitoring kakovosti podzemnih voda. V članku na primeru devetih vzorčnih mest (zasebnih vodnjakov in vrtin) analiziramo vrednosti osnovnih fizikalno-kemijskih parametrov vode, na podlagi katerih preliminarno ocenjujemo njeno kakovost. Ugotavljamo, da se v podtalnici odražajo antropogeni vplivi, ki so izrazitejši v bližini območij strnjene kmetijske obdelave ter ob večjih naseljih. Pri večini vzorcev so prisotne povišane vrednosti nitratov in kloridov, pri nekaterih pa se v višjih koncentracijah pojavljajo tudi druga merjena onesnažila. Glede na aktualni Pravilnik o pitni vodi je kar pet od devetih vzorcev neustreznih, oziroma zgolj pogojno ustreznih, kar pomeni, da je podtalnica v vodonosniku ob Mislinji morda že preveč onesnažena, da bi nanjo lahko računali kot na možni rezervni vodni vir za vodooskrbo.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2024-10-30 13:55:50</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>164561</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
