Kmetijski ukrepi za varovanje habitata črne človeške ribice (Proteus anguinus parkelj) pred onesnaženjem z nitratiVodnik, Katarina (Avtor) Glavan, Matjaž (Mentor) Cvejić, Rozalija (Komentor) kraški vodonosnikiSWATnitratkmetijstvokmetijsko-okoljski ukrepiČrna človeška ribica (Proteus anguinus parkelj Sket & Arntzen) je endemična podvrsta, ki potrjeno živi na manj kot 3 km2 velikem območju zahodne Bele krajine. Za kraško krajino je značilno hitro in neposredno pretakanje vode skozi podzemlje, kar hkrati omogoča hiter prenos antropogenih onesnaževal, ki ogrožajo kakovost podzemne vode in ohranjenost podzemne biodiverzitete. Nitrati, ki izhajajo predvsem iz kmetijskih virov, kot so gnojila in odpadne vode, se lahko prek površinskih in podzemnih voda prenesejo v habitat človeške ribice. Zgornja meja koncentracije nitratov za ugodno kemijsko stanje habitata človeške ribice znaša 9,2 mg NO3-/l, izmerjene vrednosti v posameznih kraških izvirih pa presegajo 20 mg NO3-/l in predstavljajo resno tveganje za obstoj človeške ribice. Z uporabo modela SWAT, s katerim se ocenjuje vplive različnih scenarijev gospodarjenja z zemljišči in rabe zemljišč na izpiranje nitratov v podzemne in površinske vode, smo ugotovili, da prilagoditev kmetijskih kolobarjev, zmanjšanje gnojenja in uvedba ozelenitev, znatno zmanjšuje koncentracijo nitratov v vodi. Najbolj učinkoviti scenariji vključujejo kombinacije različnih ukrepov, kar bi lahko zmanjšalo izpiranja nitratov pod profil tal za več kot 30 % v primerjavi z obstoječo prakso. Rezultati validacije modela potrjujejo primernost modela SWAT za ocenjevanje vplivov kmetijskih dejavnosti na kraških tleh, hkrati pa poudarjajo potrebo po nadaljnjem prilagajanju kmetijskih praks za zaščito ranljivega habitata črne človeške ribice.20242024-10-30 07:16:07Magistrsko delo/naloga164528sl