<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164479"><dc:title>Učinki spodbujanja zagona inovativnih podjetij v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020</dc:title><dc:creator>Vele,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Burger,	Anže	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kunčič,	Aljaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zagonska podjetja</dc:subject><dc:subject>subvencije</dc:subject><dc:subject>mentorske sheme</dc:subject><dc:subject>P2</dc:subject><dc:subject>evropska kohezijska politika rezultatska dodatnost</dc:subject><dc:description>V Sloveniji so se v obdobju od leta 2016 do leta 2022 v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014¬–2020 z vsakoletnimi javnimi razpisi Slovenskega podjetniškega sklada izvajale spodbude za zagon inovativnih podjetij oziroma t. i. produkt P2. Produkt P2 je subvencija, namenjena zagonskim podjetjem v semenski fazi razvoja. Čeprav je cilj javnih razpisov produkta P2 jasno opredeljen, tj. uspešno poslovanje večine podprtih podjetij, ki zaposlujejo, ustvarjajo cˇiste prihodke od prodaje in poslujejo z dobičkom, se napredek podprtih zagonskih podjetij pri doseganju navedenih rezultatov periodično ne spremlja. Poleg tega do sedaj še ni bilo izvedeno posebno vrednotenje produkta P2, ki bi v celoti proučilo njegove učinke na ravni podprtih podjetij v smislu njegove dodatnosti. Cilj magistrskega dela je podrobneje proučiti učinke produkta P2 na nekatere karakteristike in poslovno uspešnost podprtih podjetij, in sicer na njihovo število zaposlenih, dodano vrednost na zaposlenega,  čiste prihodke od prodaje in dobiček. Na podlagi primerjave med podjetji, ki so prejela subvencijo P2, in njimi primerljivimi nepodprtimi podjetji, z uporabo opisnih statistik in t-testov ugotavljam, da produkt P2 prispeva k zaposlovanju, ne pa tudi k poslovni uspešnosti zagonskih podjetij oziroma k povečanju njihove dodane vrednosti na zaposlenega, prihodkov od prodaje in dobička. Ugotovitve magistrskega dela tako nakazujejo na to, da poraba javnih sredstev in sredstev evropske kohezijske politike, ki se v Sloveniji namenjajo za spodbujanje zagona inovativnih podjetij, ni povsem optimalna.</dc:description><dc:publisher>A. Vele</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-26 08:30:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164479</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
