<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164421"><dc:title>Starejši odrasli in glasno branje</dc:title><dc:creator>Sedar,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ličen,	Nives	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak Zabukovec,	Vlasta	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>glasno branje</dc:subject><dc:subject>starejši odrasli</dc:subject><dc:subject>čustveno in socialno doživljanje</dc:subject><dc:subject>ustvarjanje</dc:subject><dc:subject>medgeneracijsko sodelovanje</dc:subject><dc:description>Osrednja tema magistrskega dela so starejši odrasli in glasno branje. Z raziskavo sem želela analizirati dogajanje v skupini za glasno branje, ugotoviti, kako je sodelovanje v izbrani skupini povezano s čustvenim in socialnim doživljanjem udeležencev ter oblikovati smernice za nadaljnji razvoj in implementacijo takšnih programov. V teoretičnem delu so opredeljeni ključni koncepti, kot so starost in staranje, čustveno blagostanje in doživljanje, ustvarjalnost in ustvarjanje, socialna izključenost, medgeneracijsko sodelovanje, branje v starosti in glasno branje. Poudarjen je pomen socialnih interakcij, kulturnih dejavnosti in ustvarjalnih procesov za kakovostno staranje. V empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna raziskovalna paradigma, raziskava pa je bila izvedena kot študija primera. Podatki so bili zbrani s pomočjo opazovanja z udeležbo, polstrukturiranih intervjujev in vprašalnika za merjenje čustvenega doživljanja udeležencev. Ugotovljeno je bilo, da glasno branje spodbuja socialno vključenost, krepi samozavest udeležencev in omogoča medgeneracijsko povezovanje, saj skupina redno sodeluje z vrtci pri branju otrokom. Udeleženci so poročali o pozitivnih čustvih, kot so veselje, zanimanje in olajšanje, ter o večji samozavesti pri deljenju lastnih mnenj. Prav tako je bilo ugotovljeno, da glasno branje spodbuja ustvarjanje, saj številni udeleženci po srečanjih začnejo pisati pesmi in zgodbe, nekateri pa se vključijo v ustvarjalne delavnice in kulturne dogodke. Rezultat raziskave so krajše smernice, ki so lahko v pomoč bodočim organizatorjem skupin za glasno branje.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-25 07:45:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164421</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
