<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164409"><dc:title>Navajanje in raziskovanje svetopisemskih, judovskih in zgodnjekrščanskih pisnih virov</dc:title><dc:creator>Palmisano,	Maria Carmela	(Urednik)
	</dc:creator><dc:creator>Skralovnik,	Samo	(Urednik)
	</dc:creator><dc:creator>Špelič,	Miran	(Urednik)
	</dc:creator><dc:creator>Krajnc,	Aljaž	(Urednik)
	</dc:creator><dc:creator>Movrin,	David	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:creator>Maly,	Anđelo	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>Svete knjige</dc:subject><dc:subject>citiranje</dc:subject><dc:subject>liturgični jeziki</dc:subject><dc:subject>transliteracija</dc:subject><dc:description>Znanstvena monografija Navajanje in raziskovanje svetopisemskih, judovskih in zgodnjekrščanskih pisnih virov zapolnjuje mučno belo liso,
s katero se na slovenskih univerzah soočamo, ko je treba začetnikom
predstaviti delo s pisnimi viri starega sveta. Plejada s tem povezanih problemov je nekaj, za kar je običajno potrebnih več let dela, preden jih zares
razumeš, in marsikdo prej omaga. Tudi zato, ker je področje v mednarodnem merilu vse prej kot poenoteno, velikokrat se je treba najprej prebiti
skozi vso to kakofonijo ter se slednjič odločiti, kateri od standardov je bolj
smiseln.
Monografija, ki so jo uredili Maria Carmela Palmisano, Samo Skralovnik,
Miran Špelič in Aljaž Krajnc, v nekem smislu temelji na ideji gradiva Navajanje v metodologiji znanstvenega dela na Teološki fakulteti
Univerze v Ljubljani, ki ga je pred leti pripravil dr. Robert Petkovšek in ki
je kot standard uveljavilo Chicago Manual of Style, nedvomno najbolj dodelanega od obstoječih redakcijskih priročnikov. Prav dejstvo, da se je fakulteta takrat odločila za en standard citiranja, in necessariis unitas, je bil
svojski dosežek, ki na nekaterih članicah iste univerze še vedno ostaja
desideratum. Monografija to osnovno idejo razvije, nadgradi in poglobi
ter množici sodobnih virov v omenjenem gradivu postavi ob bok bistveno
kompleksnejšo pahljačo drugačnih virov, ki so v povprečju za kaki dve
tisočletji starejši, njihov prikaz pa z zgolj tehničnih navodil močno razširi
v smeri vsebinskih in metodoloških pojasnil.
Monografija torej prinaša resnično obsežno in temeljito raziskavo, ki pomeni novo raven v predstavitvi teh virov in njihovih zakonitosti slovenskim
bralcem ter bo generacijam prihodnjih študentov močno olajšala prve
korake pri delu z njimi. Zasnovana je na interdisciplinarnem pristopu,
skupina avtorjev, ki se ponaša s širokim strokovnim zaledjem, ponuja izčrpen pregled različnih teorij in vidikov, hkrati pa z jasnim slogom pisanja
omogoča razumevanje tudi začetnikom.</dc:description><dc:publisher>Teološka fakulteta</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-24 12:09:18</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>164409</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
