<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164386"><dc:title>Vpliv kvartarnega hitozana na rast in razvoj plesni Penicillium expansum na različnih sortah hrušk po obiranju</dc:title><dc:creator>Smolič,	Blažka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bavcon Kralj,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidrih,	Rajko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jevšnik Podlesnik,	Mojca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>hruške</dc:subject><dc:subject>kvartarni hitozan</dc:subject><dc:subject>Penicillium expansum</dc:subject><dc:subject>modra plesen</dc:subject><dc:subject>užitni premazi</dc:subject><dc:description>Uvod: Učinkovito pakiranje hrane je ključno za podaljšanje roka uporabnosti in 
zagotavljanje varnosti živil. Hitro pokvarljivo sadje, kot so hruške, je še posebej dovzetno 
za okužbe s plesnijo P. expansum, kar lahko privede do nastanka strupenega toksina patulina. 
Uporaba kvartarnega hitozana, kemično modificiranega derivata hitozana, povečuje topnost 
in antimikrobne lastnosti, kar znatno izboljša obstojnost in učinkovitost zaščite živil pred 
mikrobiološkimi okužbami. Namen: Namen magistrskega dela je raziskati, kako obdelava 
različnih sort hrušk s premazom iz kvartarnega hitozana vpliva na rast plesni P. expansum 
in zmanjšuje njene poškodbe. Metode dela: V raziskavi smo uporabili pet sort hrušk 
(Conference, Celina, Abate Fetel, Packham's Triumph in Williams), skupaj 99 plodov. Na 
očiščene hruške smo nanesli dve koncentraciji kvartarnega hitozana (0,25 % in 1 %), 
raztopljenega v 1 % ocetni kislini, ter jih inokulirali s plesnijo P. expansum. Rast plesni smo 
spremljali 14 dni, merili premer lezij, nato pa rezultate statistično obdelali ter določili vpliv 
vrste hrušk, koncentracije hitozana in časa inkubacije na rast plesni. Rezultati: Kvartarni 
hitozan zavira rast plesni P. expansum na testiranih hruškah, pri čemer različne sorte hrušk 
izkazujejo različno dovzetnost. Koncentracija 0,25 % kvartarnega hitozana je statistično 
značilno zmanjšala rast plesni pri sortah Conference in Abate Fetel. Z 1 % premazom se je 
uspešnost zaščite pokazala pri istih dveh vrstah hrušk, medtem, ko smo učinkovitost 1 % 
raztopine zaznali le okimetrično pri sorti Packham's Triumph. Razprava in zaključek: Na 
podlagi analize rezultatov lahko potrdimo učinkovitost kvartarnega hitozana pri zaviranju 
rasti plesni P. expansum le pri dveh sortah hrušk Conference in Abate Fetel, medtem ko je 
bil učinek pri drugih sortah manj izrazit ali neučinkovit. Razlike v biofizikalni odpornosti 
posameznih sort hrušk so se izkazale za ključni parameter pri izbiri ustrezne zaščite sadja.</dc:description><dc:publisher>[B. Smolič]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-24 07:45:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164386</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
