<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164369"><dc:title>Psihološke značilnosti mladoletnih delinkventov</dc:title><dc:creator>Petan,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Filipčič,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladoletnik</dc:subject><dc:subject>psihološke značilnosti</dc:subject><dc:subject>kaznivo dejanje</dc:subject><dc:subject>umor</dc:subject><dc:subject>delinkvenca</dc:subject><dc:subject>prestopništvo</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>kazenska odgovornost.</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi obravnavam mladoletne delinkvente skozi psihološko prizmo. Osrednje vprašanje je, kaj s psihološkega vidika vpliva na otroke in mladoletnike, da se odločijo izvršiti tudi tisto najhujše in v družbi najbolj zavržno kaznivo dejanje kot je umor. Najprej s pomočjo kriminoloških in psiholoških teorij predstavim teoretična izhodišča. Poleg naštetega, pa se naloga osredotoči tudi na dejavnike tveganja, kot so npr. družina, vrstniki, medvrstniško nasilje, skupnost, s pomočjo katerih bom predstavila, koliko posamezni dejavniki pripomorejo k nastanku delinkventne osebnosti mladoletnika. Družina, izkušnje in vzgoja predstavljajo pomembne dejavnike učenja prestopniškega vedenja mladoletnika. Vlogo pa igra tudi moralni kompas, nadzor impulzov in različne duševne motnje, ki posamezniku onemogočajo vključitev v družbo. Vzroke za mladoletno delinkvenco je mogoče iskati že v zgodnjih letih posameznika. Skozi mladoletnikova odklonska ravnanja tekom odraščanja lahko vidimo potencial za izvrševanja kaznivih dejanj. V skladu s tem predstavim obravnavo mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v slovenski kazenski zakonodaji. Posebej predstavim psihološke značilnosti mladoletnih storilcev kaznivega dejanja umora, saj takšni otroci oz. mladoletniki večinoma ne izhajajo iz normalnih razmer ampak iz družin, kjer je prisotno hudo nasilje. Na podlagi resničnih primerov analiziram psihološke dejavnike in mentalne stiske mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Travma, ki jo doživi posameznik, se vtisne v njegove mlade možgane, tam ostane in se kasneje lahko izrazi skozi izvrševanje kaznivih dejanj. Zaključim z obravnavo možnosti prevencije dejavnikov tveganja in različnimi možnostmi pomoči mladoletnim delinkventom. Otrok nam lahko s svojim odklonskim vedenjem skuša sporočiti svojo stisko in prikrito bolečino. V primeru, da se klic na pomoč izrazi v tako skrajni obliki nasilja kot je umor je to znak, da je šlo nekaj hudo narobe pri vzgoji in psihičnem stanju mladoletnika.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-23 09:00:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164369</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>