<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164356"><dc:title>Trajnostno vedenje študentov in zaposlenih na Ekofakultetah</dc:title><dc:creator>Malenšek,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kostanjevec,	Stojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Erjavšek,	Martina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ekofakulteta</dc:subject><dc:subject>trajnost</dc:subject><dc:subject>trajnostni razvoj</dc:subject><dc:subject>trajnostno vedenje</dc:subject><dc:subject>program Ekošola</dc:subject><dc:description>Trajnostni razvoj ima v zadnjem času vse večji pomen, saj prispeva k ohranjanju virov za zadovoljevanje potreb zdajšnjih in prihodnjih generacij. Številni znanstveniki ugotavljajo, da ima vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj velik pomen na vseh stopnjah izobraževanja. Začeti se mora že v predšolskem obdobju in osnovni šoli ter nadaljevati na visokošolski stopnji, saj je ključna za razvoj odgovornega odnosa in pozitivnih navad otrok, mladostnikov, študentov in zaposlenih na fakultetah do okolja, družbe in narave. Zaradi tega je poleg osnovnih in srednjih šol v mednarodni program Ekošola v Sloveniji vključenih tudi sedem fakultet. V številnih raziskavah so ugotovili, da izobraževanje prispeva k večjemu obsegu znanja o okoljskih problemih, ozaveščenosti in izkazovanju pozitivnega odnosa do okolja. Vendar se kljub temu pojavljajo razlike glede ustreznega trajnostnega vedenja študentov in zaposlenih na nekaterih univerzah po svetu. V magistrskem delu smo z raziskavo ugotavljali, kakšen je odnos študentov in zaposlenih na Ekofakultetah v Sloveniji do trajnostno usmerjenega vedenja. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletni anketni vprašalnik in polstrukturiran intervju. V anketi je sodelovalo 139 študentov in 59 zaposlenih z različnih Ekofakultet v Sloveniji. V intervjuju je sodelovalo šest koordinatorjev programa Ekošola na Ekofakultetah. Rezultati ankete so pokazali, da zaposleni bolje kot študenti poznajo program Ekošola in aktivnosti, ki se izvajajo v sklopu tega programa. Po večini se študenti in zaposleni ne vključujejo v koordiniranje programa Ekošola, ekoodbor fakultete ali vodenje projektov, slabo so obveščeni o pomenu Zelene zastave in delovanju ekoodbora. Najbolj prepoznavna aktivnost v okviru programa Ekošola med študenti in zaposlenimi je ločevanje odpadkov. Študenti in zaposleni imajo različna stališča do okoljske ozaveščenosti. Do vključenosti fakultete v program Ekošola in izvajanje aktivnosti, v povezavi s trajnostnim razvojem na fakulteti, študentje in zaposleni izkazujejo pozitiven odnos. Pozitivno naravnanost so študenti in zaposleni izrazili tudi do trajnostnih vedenj uporabnikov stavbe fakultete, medtem ko so se med njimi pojavile ključne razlike v stališčih do programa Ekošola, pri čemer so imeli zaposleni v primerjavi s študenti bolj pozitiven odnos do programa Ekošola. Na fakultetah se študenti in zaposleni vedejo trajnostno, vendar se kljub temu med njimi pojavljajo razlike v trajnostnem vedenju, ki se nanašajo na varčevanje s porabo papirja, vode in energije ter trajnostno mobilnost. Zato so študenti in zaposleni podali več predlogov za izboljšanje trajnostnega vedenja študentov in zaposlenih. Rezultati intervjujev s koordinatorji programa Ekošola so pokazali, da je izvajanje in organizacija programa Ekošola na Ekofakultetah v Sloveniji, ki se med seboj razlikujejo po obdobju vključenosti v program Ekošola, podobna. Delovanje programa Ekošola podpira vodstvo fakultete. Na fakultetah skrbijo za spodbujanje trajnostnega razvoja ter za obveščanje študentov in zaposlenih o aktivnostih programa Ekošola. Poleg ločevanja odpadkov so študentom in zaposlenim najbolj poznani projekti in dejavnosti, ki se vključujejo v študijske programe oziroma tisti, v katerih tudi sami aktivno sodelujejo. V zadnjem času je na Ekofakultetah zanimanje študentov in zaposlenih za vključevanje v dejavnosti programa Ekošola zelo nizko. Zato so koordinatorji podali nekaj ključnih predlogov, s katerimi bi vplivali na spodbujanje vključevanja študentov in zaposlenih v dejavnosti programa Ekošola ter na izboljšanje trajnostnega vedenja študentov in zaposlenih. Poudarili so pomen promocije programa Ekošola, s katero bi pri študentih in zaposlenih spodbudili sodelovanje. Ugotovitve raziskave lahko prispevajo k izpopolnitvi izvajanja programa Ekošola na Ekofakultetah, spodbujanju vključevanja študentov in zaposlenih v dejavnosti programa Ekošola ter izboljšanju trajnostno usmerjenega vedenja študentov in zaposlenih.</dc:description><dc:publisher>S. Malenšek</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-23 08:30:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164356</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
