<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164351"><dc:title>Vpliv vrste medija na otrokovo razumevanje zgodbe</dc:title><dc:creator>Naveršnik,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlič,	Matic	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kocjančič Antolík,	Tanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>razumevanje zgodbe</dc:subject><dc:subject>razvoj jezika</dc:subject><dc:subject>digitalne naprave</dc:subject><dc:subject>avdio zgodba</dc:subject><dc:subject>animacija</dc:subject><dc:subject>ilustracija</dc:subject><dc:subject>mediji</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:description>Razumevanje zgodbe je pomembna zmožnost, ki otroku koristi v različnih dejavnostih, hkrati pa vpliva tudi na razvijanje kompleksnejših zmožnosti. V današnjem obdobju so otroci
izpostavljeni različnim oblikam zgodb, ki pa jim ne nudijo enakih pogojev za razumevanje.
V naši magistrski nalogi smo raziskovali, kako različne vrste medija vplivajo na otrokovo uspešnost razumevanja zgodbe. Dandanes so otroci pogosto izpostavljeni animiranim filmom, nekoliko redkeje avdio zgodbam, še vedno pa so deležni tudi tradicionalnih, pisnih oblik zgodb, z dodanimi ilustracijami. Prav zaradi tega smo preverjali, kako uspešno je otrokovo razumevanje v primeru izpostavljenosti zgolj avditivnim informacijam, avditivno-vizualnim informacijam z dodano ilustracijo in avditivno-vizualnim informacijam z dodano animacijo. Pri tem smo vključili predšolske otroke med četrtim in sedmim letom starosti. Načrtno smo izbrali jezikovno in vsebinsko kvaliteten stimul, razumevanje zgodbe pa smo preverili s pomočjo treh nalog: obnova zgodbe, ocenjevanje pravilnosti trditev in razporejanje sličic v pravilno časovno zaporedje.
Rezultati raziskave so pokazali, da dodane vizualne informacije v obliki animacije prispevajo k (časovno) obsežnejši obnovi, medtem ko na področju pomnjenja pomembnih dogodkov, priklica eksplicitno izpostavljenih jezikovnih informacij in zaporednega sklepanja oz. pomnjenja časovnega zaporedja dogodkov ni mogoče potrditi vpliva vrste medija na otrokovo uspešnost. Pri tem je pomembno poudariti, da lahko te ugotovitve posplošimo zgolj na vsebinsko in jezikovno kvalitetne zgodbe.
Naša raziskava je lahko v pomoč logopedom in drugim strokovnim delavcem pri njihovem delu, pri uporabi načinov terapije in predvsem pri usmerjanju staršev ob uporabi digitalnih oblik zgodb, pri čemer je še vedno potrebno upoštevati smernice o uporabi digitalnih zaslonov.</dc:description><dc:publisher>L. Naveršnik</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-23 08:30:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164351</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>