Uspešnost spodbujene migracije hrastov s saditvijo puljenk v pretežno bukovih gozdovihGodec, Anja Manca (Avtor) Roženbergar, Dušan (Mentor) Jarni, Kristjan (Komentor) puljenkespodbujena migracijasaditevhrastgradencerpuhasti hrastV raziskavi smo izvedli umetno obnovo s puljenkami treh vrst hrasta: gradna, cera in puhastega hrasta na različnih pretežno bukovih rastiščih. Namen metode je bil ugotoviti, ali bodo drevesne vrste, ki izhajajo iz drugačnih podnebij kot mesta saditve, zagotovile uspešno obnovo gozdov z možnostjo prilagajanja. Poleg tega nas je zanimalo še, ali bo delež preživelih puljenk hrasta večji na boljših rastiščih. Metodo dela smo razdelili na tri faze: 1.) izbor semenskih sestojev (vir puljenk), 2.) puljenje in saditev in 3.) opravljanje prve meritve. Od vsake vrste smo napulili 300 puljenk. Saditev puljenk je potekala na treh lokacijah: na Vrhniki zgoraj, Vrhniki spodaj in v Goliščah. Sadili smo na ploskve v obliki trikotnika, velikosti 2 × 2 × 2 m. Znotraj vsakega trikotnika smo posadili 10 puljenk vsake vrste. Vsak trikotnik je vseboval 30 puljenk hrastov. Na vsaki lokaciji smo naredili 10 trikotnikov tako, da je imela vsaka lokacija skupaj 300 puljenk – 100 gradna, 100 cera in 100 puhastega hrasta. Meritve ploskev in osebkov so bile opravljene znotraj QGIS paketa. Obdelava podatkov je potekala v Microsoft Office Excelu, JASP-u ter v R programu. Meritve so pokazale, da je v prvi vegetacijski sezoni po saditvi preživelo več kot polovico vseh puljenk. Najbolj uspešni vrsti v preživetju in rasti sta bili cer in graden, puhasti hrast pa je bil bistveno manj uspešen. Razmere za preživetje in rast vseh puljenk so bile najboljše na Vrhniki spodaj. Preživetje je bilo najslabše na Vrhniki zgoraj, pogoji za rast pa v Goliščah. Prav tako nam ni uspelo dokazati, da je delež preživetja puljenk večji na boljših rastiščih.[M. Cholkova, A. M. Godec]20242024-10-20 07:15:48Magistrsko delo/naloga164297sl