<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164288"><dc:title>Povezava med vedenjem o prehrani in prehranskim statusom študentov</dc:title><dc:creator>Kralj,	Suzana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rotovnik Kozjek,	Nada	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>prehransko znanje</dc:subject><dc:subject>prehranski status študentov</dc:subject><dc:subject>telesna sestava</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil ovrednotiti prehransko znanje in  vnos energije in hranil pri študentih. V raziskavi je sodelovalo 16 študentov (12 žensk in 4 moški) magistrskega programa Prehrana. Zanimala nas je tudi povezava med prehranskim znanjem in dejanskim prehranskim vnosom ter prehranskim statusom študentov. Prehransko znanje smo ovrednotili z Vprašalnikom o splošni in športni prehrani, ki je bil razdeljen na dva dela. Prvi del je obsegal 36 vprašanj o splošni prehrani, drugi del je obsegal 27 vprašanj o klinični športni prehrani. Vprašalnik je bil sestavljen iz vprašanj in trditev o posameznih virih hranil v živilih ter prehranskih mitih, pri tem so morali biti študenti kritični do podanih informacij in smiselno odgovoriti na vprašanja. Na vprašalniku znanja o prehrani so anketiranci v povprečju dosegli rezultat 92 %, s čimer so pokazali zelo visoko raven znanja. Na vprašalniku o klinični športni prehrani so bili anketiranci malenkost manj uspešni, saj je bil povprečen rezultat 84 %. Na podlagi rezultatov smo predlagali, da se kot spodnja meja za ustrezno znanje upošteva 80 % možnih točk. Pri študentih smo z vprašalnikom preučevali tudi uživanje prehranskih dopolnil. V drugem delu raziskave smo ovrednotili tridnevne prehranske dnevnike in določili energijski in hranilni vnos. Prehranski status študentov smo ocenili na podlagi pridobljenih rezultatov prehranskega vnosa in merjenja telesne sestave z bioimpedanco. Pri merjenju telesne sestave nas je zanimal predvsem fazni kot, ki je dober kazalnik prehranskega in funkcionalnega stanja posameznika. Odgovore anket, prehranske vnose in meritve telesne sestave smo obdelali s pomočjo statistične analize. Dobljene rezultate smo primerjali s priporočili, podanimi v Smernicah zdravega prehranjevanja za študente in Referenčnimi vrednostmi za energijski vnos ter vnos hranil. Anketiranci z boljšim prehranskim znanjem so imeli manjši vnos energije, povezave med prehranskim statusom in faznim kotom nismo potrdili. Rezultati raziskave so pokazali, da prehranska dopolnila uživajo vsi anketirani študenti, in sicer jih je večina (10) uživala vitamin D.</dc:description><dc:publisher>[S. Kralj]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-19 07:15:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164288</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
