<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164217"><dc:title>Psihološki in teološki vidik odnosa, v katerem so se znašli svojci dvoumno izgubljenega zapornika</dc:title><dc:creator>Mikolič,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Osredkar,	Mari Jože	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>dvoumna izguba</dc:subject><dc:subject>psihologija</dc:subject><dc:subject>teološka relacijska teorija</dc:subject><dc:subject>zapornik</dc:subject><dc:subject>vera</dc:subject><dc:description>V razpravi „Psihološki in teološki vidik odnosa, v katerem so se znašli svojci dvoumno izgubljenega zapornika“ avtorja predstavljata psihološki in teološki vidik obravnavanja odnosa med svojci in osebo na prestajanju zaporne kazni. V prvem poglavju je predstavljen koncept ‚dvoumne izgube‘, ki ga je v psihologijo uvedla Pauline Boss in je danes vse bolj uveljavljen. Sledi predstavitev teološke relacijske teorije, ki jo je osnoval Guy Lafon. Primerjava teh dveh teorij kaže, da psihologija obravnava doživljanje prisotnosti fizično odsotnega svojca, teologija pa govori o prepoznavanju prisotnosti zapornika v njegovi odsotnosti. Psihologija raziskuje področje človekovih čustev, teologija pa obravnava vero kot razumsko odločitev za odnos do (D)drugega – in tudi v medčloveškem odnosu vidi element vere kot sposobnost prepoznavanja partnerjeve prisotnosti, ko je odsoten. Dve znanstveni disciplini se dopolnjujeta v spoznanju, da je odnos možno ohranjati kljub fizični ločenosti.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-10-17 12:31:49</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>164217</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
