<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164175"><dc:title>"Živeti je dobro, umreti je hudo"</dc:title><dc:creator>Kocijančič,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>Tragična etika svetosti</dc:subject><dc:subject>mit o Antigoni</dc:subject><dc:subject>sveto</dc:subject><dc:subject>vitalizem</dc:subject><dc:description>Tine Hribar je v drugi polovici osemdesetih razvil prepoznavno interpretacijo Sofoklejeve Antigone, ki jo je leta 1991 predstavil v monografiji Tragična etika svetosti. V njej je osnoval izviren koncept svetega, na katerem je zgradil etiški sistem, ki je postal – predvsem zaradi odločnega zagovora t. i. posvečenosti umrlih – eden od gradnikov slovenskega spravnega projekta. Prispevek obravnava nekatere temeljne probleme, ki izvirajo iz Hribarjeve enigmatične opredelitve svetega kot ‚sveta samega v sebi‘ in skuša pokazati, da se v Hribarjevi izpeljavi posledic te opredelitve izgubi jasna razlika med bitjo in življenjem. Osrednja aporija Tragične etike svetosti je tesno prepletena tudi z drugimi problematičnimi dimenzijami tega dela, ki jih prispevek analizira: z neutemeljeno apropriacijo etiških značilnosti tradicij, od katerih se na načelni ravni distancira; z nereflektiranim razločevanjem med bivajočim in dejanjem v odnosu do svetega; in nenazadnje nepojasnjenim osciliranjem med vitalizmom in antigonskim idealom samožrtvovanja.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-10-17 10:22:07</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>164175</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
