<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164146"><dc:title>Pregled ozaveščenosti slovenskega šolskega sistema in prihodnjih učiteljev o vplivu kompleksne travme ter obremenjujočih izkušenj v otroštvu</dc:title><dc:creator>Gerič,	Naja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Erzar,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kompleksna travma</dc:subject><dc:subject>obremenjujoče izkušnje v otroštvu</dc:subject><dc:subject>psihosocialna podpora otrokom</dc:subject><dc:subject>ozaveščenost (prihodnjih) učiteljev razrednega pouka</dc:subject><dc:subject>varovalna vloga šole</dc:subject><dc:description>Naloga nudi širši pogled kompleksnosti problematike (ne)zaznavanja kompleksne travme ter obremenilne izkušnje pri otrocih. V njej so z namenom razumevanja nujnosti prepoznavanja travme pri otroku in nudenja čim zgodnejše pomoči ter podpore predstavljena različna področja, kot so: posledice zgodnje travme na razvijajočih se možganih ter posledično na kognitivni, psihični/duševni ter fizični ravni; statistika slovenske policije na področju nasilja v družinski sferi ter slovenska raziskava obremenjujočih izkušenj v otroštvu; s številkami in zneski predstavljene posledice travme, ki jo ta pušča v družbi v obliki ekonomske izgube zmanjšane delovne produktivnosti, povišanih stroškov socialnega in zdravstvenega varstva ter bremenitev pravosodnega sistema. 
Šola ima zaradi svojega dosega ter zgodnjega vstopanja v otroška življenja veliko varovalno vlogo. V nadaljevanju naloge so tako predstavljeni temelji delovanja šole, ki deluje o travmi ozaveščeno, naloga šolske skupnosti kot varovalnega dejavnika, postopki odzivanja slovenskih šol v primeru zaznave nasilja nad otroki ter členi slovenske zakonodaje, ki zadevajo naše področje. 
Ker ima šola tako pomembno varovalno vlogo, so bili njeni strokovni delavci naša osrednja točka raziskav. Zanimalo nas je, kako ozaveščeni so (prihodnji) učitelji in koliko znanja o omenjeni temi prejmejo med študijskim procesom. Zanimalo nas je tudi, kako potekajo postopki prijave nasilja v praksi, izkušnje in mnenja ljudi, ki so vpleteni v sam proces, odkrivanje problemskih področij, dobrih praks in potencialnih idej za izboljšanje sistema pomoči otrokom ter boljšo ozaveščenost učiteljev. Da bi odgovorili na ta vprašanja, je bila raziskava sestavljena iz dveh delov – prvi je bil v obliki analize področja, ki se nanaša na izobraževanje (prihodnjih) učiteljev razrednega pouka. V drugem, empiričnem delu raziskave, pa so predstavljeni rezultati polstrukturiranih intervjujev s trinajstimi posamezniki, ki prihajajo iz različnih delovnih področij. Namen raznovrstnega nabora udeležencev je bil pridobiti širšo sliko problema, ki ga je za boljše razumevanje treba naslavljati iz več zornih kotov. Delovna področja so bila povezana s sistemom odzivanja pri zaznavi nasilja s strani strokovnih delavcev šole, socialnih delavcev, psihologov kot tudi drugimi, ki so nam pomagali razumeti delovanje šolskega sistema.</dc:description><dc:publisher>[N. Gerič]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-17 09:00:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164146</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
