<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164138"><dc:title>Molitev kot izraz prepoznavanja Božje prisotnost</dc:title><dc:creator>Osredkar,	Mari Jože	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>molitev</dc:subject><dc:subject>relacijska teorija Guya Lafona</dc:subject><dc:subject>vera</dc:subject><dc:subject>sposobnost prepoznavati Božjo prisotnost v Njegovi odsotnosti</dc:subject><dc:description>Avtor v izhodišču članka postavlja trditev, da danes moli veliko ljudi. To dejstvo je razvidno v različnih svetiščih živih svetovnih verstev. V nadaljevanju se avtor sprašuje o razlogih, o smislu in vlogi molitve v vernikovem življenju. Ljudje molijo, ker verujejo. Kakor je dihanje znamenje in izraz telesnega človekovega življenja, tako je molitev znamenje in izraz vere. Relacijska teorija to dejavnost opredeljuje kot sposobnost prepoznavanja prisotnosti (D)drugega v njegovi odsotnosti. Človek pa mora sposobnosti, ki so mu prirojene, razvijati in s tem ohranjati. Molitev je sredstvo za razvijanje in ohranjanje vere. Na koncu se zastavlja še vprašanje, čemu verniki molijo. Molitev Boga ne naredi za človekovega služabnika. Najvišja stopnja molitve je sprejemanje Božje volje predvsem takrat, ko ta nasprotuje našim željam. Smisel molitve je ohranjanje odnosa z Bogom in do drugimi verniki. Živeti namreč pomeni biti v odnosu.
</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-10-17 08:46:16</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>164138</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
