<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164128"><dc:title>Motnja spolne identitete</dc:title><dc:creator>Slatinek,	Stanislav	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>motnja spolne identite</dc:subject><dc:subject>biološki spol</dc:subject><dc:subject>družbeni spol</dc:subject><dc:subject>pravica do poroke</dc:subject><dc:subject>zakonska zveza</dc:subject><dc:description>Motnja spolne identitete (disforija) pri ljudeh različne starosti preplavlja Evropo, sploh v zadnjem obdobju, in se uveljavlja po vsem svetu. Vsi pozitivni pristopi so motivirani z željo ublažiti nezadovoljstvo, ki izhaja iz neskladja med biološkim spolom (sex) in družbenim spolom (gender), za katerega oseba čuti, da je zanjo pristnejši. Tudi kirurški posegi v telo imajo en sam namen: izboljšati življenje in lajšati simptome disforije. Kljub temu bi bilo treba mladini predvsem dopovedovati, naj ostane svoji identiteti zvesta, ker to spada k naravi in zdravemu človeku. Civilne zakonodaje po vsem svetu se prilagajajo težnjam sodobnega človeka po vseh pravicah, vključno s pravico do poroke. Temu trendu liberalnih demokracij zahodnega sveta se je pridružila tudi Slovenija. Težnje po pravici do poroke za osebe z motnjo spolne identitete za Katoliško cerkev niso sprejemljive. Skupno dobro zahteva, da kanonsko pravo podpira in ščiti zakonsko zvezo med moškim in žensko kot temelj družine – osnovne celice družbe. Kanonsko pravo mora zato braniti zakonsko zvezo med moškim in žensko v dobro človeštva in celotne družbe. </dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2024-10-17 08:09:48</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>164128</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
