<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164126"><dc:title>Prilagoditve delovnega mesta za osebe po prebolelem raku dojke</dc:title><dc:creator>Pančur,	Patricija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Švajger,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plemelj Mohorič,	Alenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>onkologija</dc:subject><dc:subject>vračanje na delo</dc:subject><dc:description>Uvod: Rak dojk je eden izmed najbolj razširjenih rakov. Vrnitev na delo oseb po prebolelem 
raku dojk vpliva na izboljšanje počutja posameznika ter na zmanjšanje finančne izgube. 
Uspešna vrnitev na delo pomeni vzpostavljanje ustreznih rešitev, kot so prilagoditve na 
delovnem mestu, ki pomagajo osebi pri ohranjanju dela zmožnosti. Namen: Namen 
diplomskega dela je proučiti, katere prilagoditve v delovnem okolju osebam po prebolelem 
raku dojke olajšajo ponovno vključevanje v delo. Metode dela: V diplomskem delu je bil 
narejen splošen pregled literature. V prvem koraku smo naredili opisno analizo s 
tabelaričnim povzetkom podatkov, v drugem koraku kvalitativno tematsko analizo. 
Rezultati: Pridobljene rezultate smo združili v dve glavni temi ter šest podtem. Pri temi 
Področja prilagoditve smo ugotovili, da so bile najpogostejše prilagoditve povezane s
prilagajanjem urnika, delovnega mesta in delovnih aktivnosti, da so kognitivne težave 
velikokrat problem pri vračanju na delo ter katere so najpogostejše prilagoditve zunaj 
delovnega mesta. Pri temi Značilnosti prilagoditev smo izpostavili pozitivne in negativne 
izkušnje s prilagoditvami, dostopnost do informacij o prilagoditvah in pravicah ter 
diskriminacijo na delovnem mestu. Razprava in zaključek: Prilagoditve na delovnem 
mestu imajo veliko vlogo pri uspešni vrnitvi na delo po prebolelem raku dojke. Najpogosteje 
omenjena prilagoditev je bila krajši delavnik, ki osebam omogoča več počitka. Pomembne 
so tudi ergonomske rešitve, ki povečujejo produktivnost in uspešnost na delu. Osebe po 
prebolelem raku se še vedno ne zavedajo pravic, ki jih imajo, s tem pa lahko pride tudi do 
diskriminacije. Rezultati raziskave odpirajo dodatna vprašanja in potrebo po nadaljnjem 
raziskovanju obravnavanega področja</dc:description><dc:publisher>[P. Pančur]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-17 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164126</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
