Spanje v trenažno-tekmovalnem procesu vrhunskih rokometaševVerdev, Hana (Avtor) Pori, Primož (Mentor) Kambič, Tim (Komentor) Spanjetekmovalno-trenažni procesvrhunski rokometašiSpanje je ključno za telesno in duševno zdravje ter v športu pomembno vpliva na uspešnost v trenažno-tekmovalnem procesu. Spremljanje spanja je prav tako pomembno kot nadzorovanje obremenitev med treningi in tekmovanji, vendar ta praksa v nekaterih športih še ni splošno uveljavljena. Pogosto se spanje ocenjuje na podlagi subjektivnih ocen, ki jim manjka objektivna komponenta. Cilj magistrskega dela je bil preučiti vpliv različnih trenažno-tekmovalnih obremenitev na kakovost spanja vrhunskih rokometašev. Osredotočili smo se na analizo spanja v nočeh pred in po tekmovanju ter na preučevanje povezave med objektivnimi in subjektivnimi ocenami kakovosti spanja. Za zbiranje objektivnih podatkov smo uporabili Oura prstan, subjektivne ocene pa smo pridobili z metodo dnevnega vzorčenja prek aplikacije ExpiWell. Kombinacija metod je omogočila celovit vpogled v kakovost spanja vrhunskih rokometašev. Med različnimi trenažno-tekmovalnimi obremenitvami smo ugotovili statistično značilne razlike v ocenah kakovosti spanja (vsi p < 0,02), razen za oceno umirjenosti in oceno zakasnitve spanja. Rokometaši so najvišje ocene kakovosti spanja dosegli v nočeh po tekmah, medtem ko so najslabše spali v nočeh po prostih dneh (vsi p < 0,02). V nočeh po enem ali dveh treningih na dan ni bilo pomembnih razlik v ocenah kakovosti spanja (vsi p < 0,02), razen za oceno zakasnitve spanja in oceno umirjenosti. Pri primerjavi kakovosti spanja v nočeh pred in po tekmah je bilo ugotovljeno, da se je v noči po tekmi statistično značilno izboljšalo pet ocen: ocena spanja (+4 točke), ocena globokega spanja (+8 točk), ocena REM faze spanja (+9 točk), ocena učinkovitosti spanja (+5 točk) in celotna ocena spanja (+8 točk) (vsi p < 0,02), medtem ko se je ocena optimalnega časa za spanje poslabšala (–8 točk, p = 0,02). Prav tako nismo ugotovili statistično značilne povezave med subjektivnimi in objektivnimi ocenami kakovosti spanja (vse p > 0,22), kar kaže na slabo ujemanje med meritvami, pridobljenimi z Oura prstanom, in dnevnimi anketami. Objektivno spremljanje spanja se je izkazalo za koristno, saj je pokazalo na nujnost izboljšanja pristopov k zagotavljanju boljšega spanca predvsem v nočeh po prostih dneh. Naša študija poudarja pomembnost celostnega pristopa pri obravnavi rokometašev, ki vključuje natančnejši nadzor spanja in nadomestitev subjektivnih metod ocenjevanja kakovosti spanja (npr. vprašalnikov) z objektivnimi pristopi.20242024-10-17 07:15:07Magistrsko delo/naloga164114sl