<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164048"><dc:title>Upanje in zaupanje v kontekstu pastoralne teologije v času globalnega nezaupanja</dc:title><dc:creator>Šegula,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>pandemija</dc:subject><dc:subject>obup</dc:subject><dc:subject>zaupanje</dc:subject><dc:subject>nezaupanje</dc:subject><dc:subject>James Mallon</dc:subject><dc:subject>pastorala</dc:subject><dc:subject>Alfa</dc:subject><dc:description>Pandemija covida-19 je v življenje Cerkve prinesla mnogo sprememb, ki se kažejo na različnih področjih pastoralnega delovanja. Govorimo o stvareh, ki jih je korona odnesla, na drugi stran pa o spremembah, ki se kažejo kot dobre. Ob vsem tem se v človeku naselijo tudi strah, negotovost, morda celo obup in nezaupanje. Ko govorimo o zaupanju oz. nezaupanju, ne moremo mimo dejstva, da Slovenci Cerkvi zaupajo zelo malo, prav tako pa zelo malo zaupajo duhovnikom (raziskava Valicona 2019). Človek v današnjem svetu dobi občutek, da Boga ne potrebujemo. Kljub situaciji pastorala išče izhod. Nekateri slovenski pastoralisti se navdihujejo ob primerih dobre prakse kanadskega duhovnika Jamesa Mallona, ki je s svojim izvirnim pristopom presegel temeljne paradigme obstoječe pastorale. Sam pravi, da so se njegove župnije spremenile, ko je v središče prizadevanja za evangelizacijo postavil tečaj Alfa. Pri tem njegove ‚reforme‘ ne zadevajo samo struktur, ampak segajo tudi na duhovna področja. Primer dobre prakse v slovenskem prostoru vidimo denimo v Slovenj Gradcu, kjer so postavili nove temelje pastoralnega delovanja. In ti premiki dajejo upanje, da tudi Cerkev zapušča držo ,vzdrževalca‘ struktur in se usmerja k misijonu. </dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2024-10-16 10:29:25</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>164048</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
