<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=164040"><dc:title>Upanje v krščanstvu in transhumanizem</dc:title><dc:creator>Štivić,	Stjepan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>krščansko upanje</dc:subject><dc:subject>kriza upanja</dc:subject><dc:subject>transhumanizem</dc:subject><dc:subject>pričakovanje</dc:subject><dc:subject>progres</dc:subject><dc:subject>tehnologija</dc:subject><dc:description>Upanje je večplasten pojem. Navadno zadeva stanje osebe, ki si – glede na dane okoliščine – želi dober izid. Upanje v krščanstvu ne ovrže navedenega pomena upanja, ampak ga vključi in ga prestopi. To upanje velja za obljubo, razodeto v Jezusu Kristusu. Čeprav njegova polna vsebina presega realnost, je na izkustveni ravni delno navzoča v krščanski eksistenci. Transhumanizem, priljubljeno ideološko gibanje današnjega časa, ponuja izpolnitev vsebine človeškega upanja – nesmrtnosti in odprave trpljenja – v zgodovinskem okviru z uporabo človeških moči. Avtor v središče postavlja pojem upanja v krščanstvu in prikazuje njegovo nespojljivost s transhumanistično podobo človeka in njegove prihodnosti. V krščanstvu upanje pomeni pričakovanje, ki je odnos med dajalcem obljube in sprejemnikom. Krščanska misel opozarja na krizo upanja v sodobni družbi in navaja simptome, ki jih je mogoče prepoznati v transhumanizmu. Transhumanizem temelji na ideji progresa, ki bo skozi sodobno tehnologijo kot orodje uresničil človekovo upanje – nesmrtnost in odpravo trpljenja. Način doseganja vsebine upanja je predrugačenje biološkega temelja človeka. </dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2024-10-16 09:02:45</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>164040</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
