Etnografija moralnih ekonomij pri sodelovalnih odnosih med kmetiSlovenc Grasselli, Mateja (Avtor) Erjavec, Emil (Mentor) Knežević Hočevar, Dušanka (Komentor) kmetijstvokmetjesodelovanjemoralna ekonomijablaginjaSlovenijaDisertacija se ukvarja z vprašanjem, katere okoliščine in ravnanja ljudi so spodbudno, predvsem pa zaviralno vplivali na sodelovanje kmetov. Oblikovalci Skupne kmetijske politike kmetom namreč sporočajo, da je konkurenčen in trajnostni podeželski prostor tudi tak, v katerem sodelujejo na ekonomskem in okoljevarstvenem področju. Etnografska raziskava se je osredinila na moralna občutja, izkušnje in presoje ter sodelovalno kulturo kmetov. Med dolgotrajnim terenskim delom na Goričkem so bili izvedeni opazovanje z udeležbo in polstrukturirani intervjuji s kmeti, kmetijskimi svetovalci in drugimi. Pridobljeno gradivo je bilo analizirano s pristopom moralne ekonomije in je temeljilo na raziskovalnih vprašanjih, kako ljudje ekonomske odnose in institucije moralno vrednotijo ter kakšne učinke na njihove prakse sodelovanja in blaginjo ima moralna razsežnost njihove ekonomske dejavnosti. Udeleženci raziskave so svoje preteklo tržno sodelovanje, rabo in prodajo zemljišč ter sistem dohodkovnih podpor povezovali z moralnimi občutji krivice, zato so oblikovanje morebitnih prihodnjih sodelovalnih odnosov z drugimi kmeti razumeli kot škodljivo za svojo blaginjo. To in njihovo prepričanje, da s tržnim povezovanjem ne morejo vplivati na razmerja moči v prehranski verigi, je pomembno vplivalo na njihovo dojemanje formalnega sodelovanja kot nemogočega in nesmiselnega. Iz raziskave je razvidno, da zasledovanje lastnih interesov in koristi ni edina motivacija in racionalizacija v ekonomskih odnosih, ampak da imajo pomembno vlogo tudi moralna občutja, sodbe in izkušnje.20242024-10-16 07:15:07Doktorsko delo/naloga164012sl