<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163987"><dc:title>Lesena sakralna arhitektura v sodobni arhitekturni praksi</dc:title><dc:creator>Kušar,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oblak,	Leon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kitek Kuzman,	Manja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>sakralna arhitektura</dc:subject><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>bogoslužni prostor</dc:subject><dc:subject>arhitekturna praksa</dc:subject><dc:description>Slovenija je dežela gozdov. Obnovljivi les je ekološko zdrava surovina. To je material, ki prostor naredi domač, gostoljuben, umirjen. V takšnem prostoru laže najdemo stik s svojo notranjostjo in s presežnim – Bogom. V članku želimo predstaviti sodobno leseno sakralno arhitekturo kot interpretacijo vzdušja časa, kot moderno sakralno umetnost, ki prikazuje skladje med umetnostjo in razvojem tehnike. Obravnavamo evropske krščanske sakralne stavbe,saj določajo sakralno arhitekturo in kulturno okolje Evrope. V predstavljenih zgledih sodobne krščanske sakralne arhitekture prevladuje skupna značilnost, osredotočena na prikaz formalnih, konstrukcijskih in stilnih značilnosti, medtem ko sta njihova teološka in obredna določenost praviloma docela različni glede na prostorin osebno izkušnjo. Uporaba lesa v sodobnih sakralnih stavbah sledi navodilom papeževe okrožnice Laudato si’, ki zagovarja racionalno rabo predvsem lokalnega materiala, pa tudi socialni vidik zagotavljanja dela in življenja ljudem, ki od tega živijo. </dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2024-10-15 11:39:53</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>163987</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
