<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163956"><dc:title>Razlike v odnosu sila-hitrost-moč pri nalogu, vlečenju za nalog in skoku iz polčepa</dc:title><dc:creator>Žnidaršič,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štirn,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Spudić,	Darjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>olimpijsko dviganje uteži</dc:subject><dc:subject>profil</dc:subject><dc:subject>mehanska moč</dc:subject><dc:subject>gibalne sposobnosti</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil primerjati razlike v odnosu sila-hitrost-moč (F-v-P) pri nalogu na moč iz visa (NA), vlečenju za nalog iz visa (VL) in skoku iz polčepa z bremenom (SJB). Poleg tega smo želeli preveriti do kakšnih razlik pride med izkušenimi in neizkušenimi olimpijskimi dvigalci uteži, ter kakšno povezanost imajo spremenljivke odnosa F-v-P testov moči s testi gibalnih sposobnosti. V raziskavi je sodelovalo 10 izkušenih dvigalcev uteži
(starost 30 ± 8 let; telesna teža 95,6 ± 9,4 kg) in 12 neizkušenih dvigalcev uteži (starost 25 ± 5 let; telesna teža 85,0 ± 8,1 kg). Meritve so bile izvedene v dveh obiskih, na prvem obisku smo izmerili teste moči, na drugem pa teste gibalnih sposobnosti. Teste moči (NA, VL in SJB) so
izvajali s štirimi različnimi bremeni, relativnimi na telesno težo in sicer 45, 60, 75 in 90 % telesne teže posameznika. Pri vsakem bremenu je preizkušanec izvedel 3 ponovitve vsake vaje. Testi gibalnih sposobnosti so obsegali sprint na 20 m (S20), ki je vseboval tudi sprint na 5 m
(S5) in sprint 10 m (S10), prilagojeni T-test agilnosti (T-test), skok iz polčepa (SJ) in skok z nasprotnim gibanjem (CMJ). Sprint in T-test je vsak preizkušanec izvedel dvakrat, skok iz polčepa in skok z nasprotnim gibanjem pa trikrat. Po opravljenih meritvah smo izračunali spremenljivke odnosa F-v-P in sicer največja teoretična sila (F0), največja teoretična hitrost (v0), največja mehanska moč (Pmax) in razmerje med spremembo sile in spremembo hitrosti (naklon). Razlik med izkušenimi in neizkušenimi dvigalci uteži pri testih gibalnih sposobnosti ni bilo, prav tako nismo odkrili razlik med skupinama v spremenljivkah odnosa F-v-P. Pri izkušenih dvigalcih je prišlo do razlik med SJB in VL pri F0 (p &lt; 0,05), pri neizkušenih dvigalcih pa je prišlo do razlik med SJB in VL pri Pmax (p &lt; 0,05). Povezanost med spremenljivkami odnosa F-v-P in testi gibalnih sposobnosti na celotnem vzorcu kot tudi pri ločeni primerjavi skupin izkušenih in neizkušenih dvigalcev uteži ni pokazala povsem pričakovanih rezultatov. Kar precej povezanosti se je izkazalo kot negativnih, kar pomeni, da
so preizkušanci z boljšimi rezultati testov gibalnih sposobnosti dosegali slabše rezultate v spremenljivkah odnosa F-v-P testov moči. Rezultati niso pokazali dovolj jasnega stanja, zato bi bilo potrebno opraviti nadaljnje raziskave.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-15 07:15:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163956</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
