<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163888"><dc:title>Spolna in seksualna raznolikost pri cisspolnih heteroseksualnih osebah</dc:title><dc:creator>Džamastagić,	Dijana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobal Grum,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>spol</dc:subject><dc:subject>spolnost</dc:subject><dc:subject>raznolikost</dc:subject><dc:subject>cisspolnost</dc:subject><dc:subject>heteroseksualnost</dc:subject><dc:description>Identitetne kategorije spola in seksualnosti pogosto ne zajamejo celotne palete izkustev posameznikov, kar lahko vodi k pretirani homogenizaciji skupine. Magistrsko delo preučuje raznolikost med cisspolnimi in heteroseksualnimi osebami, s poudarkom na izzivanju predpostavk o binarnosti in homogenosti identitetnih kategorij. Hkrati je delo preverjalo uporabnost intervjujev, temelječih na teoriji seksualnih konfiguracij (SCT; van Anders, 2015), z vidika raziskovanja raznolikosti na večinski populaciji in z vidika kritične refleksije o lastnem družbenem položaju. Delo preučuje spol in seksualnost na večinski populaciji, tudi zaradi dejstva, da je za celostno razumevanje spola in seksualnosti treba preučevati problem na vseh, ne zgolj na manjšinah. Podatki so bili zbrani s strukturiranim intervjujem, vključujoč SCT diagrame kot pripomoček. Analiza je bila opravljena po temeljih refleksivne tematske analize. Vzorec je temeljil na intersekcionalnem pristopu in je zajemal 10 mladih cisspolnih heteroseksualnih oseb, starih med 18 in 31 let. Ugotovitve raziskave kažejo na pomembno spolno in seksualno raznolikost pri cisspolnih heteroseksualnih osebah. Spolne raznolikosti so se izrazile v pojmovanju spola ter doživljanju moškosti in ženskosti, medtem ko so se na področju seksualnosti pokazale v določanju meje heteroseksualnosti ter v odnosu do monogamije. Spol in seksualnost sta bila pojmovana kot preplet osebnih okoliščin in sociokulturnih dejavnikov, pri čemer se je intersekcionalni okvir izkazal za koristnega. Uporabnost intervjuja se je izkazala v preseganju binarnih identitetnih označevalcev in kot izobraževalno orodje. Uporabnost z vidika kritične refleksije o lastnih družbenih privilegijih pa zahteva nadgradnjo in dodatne etične premisleke.</dc:description><dc:publisher>[D. Džamastagić]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-14 08:18:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163888</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
