<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163881"><dc:title>Zgodnjekrščanske bazilike ob reki Bregalnici  (Vzhodna Makedonija)</dc:title><dc:creator>Goceva Miceva,	Simona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gaspari,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šterjov,	Mitko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bazilike</dc:subject><dc:subject>apsida</dc:subject><dc:subject>sintronos</dc:subject><dc:subject>eksonarteks</dc:subject><dc:subject>prezbiterij</dc:subject><dc:subject>zgodnjekrščanska 
arhitektura</dc:subject><dc:subject>pozna antika.</dc:subject><dc:description>Zgodnje krščanstvo je pomembno obdobje v kulturi Makedonije in makedonskega naroda. Pojav 
krščanstva na tem območju je tesno povezan z imenom apostola Pavla, za katerega z gotovostjo 
vemo, da je bil prvi misijonar, ki je začel širiti krščanstvo na Balkanskem polotoku. Na ozemlju 
Makedonije najdemo številne ostanke zgodnjekrščanskih cerkva, zlasti zgodnjekrščanskih bazilik, 
ki so značilne za to obdobje. Ob koncu 20. in v prvih desetletjih 21. stoletja je bilo na ozemlju 
Republike Makedonije raziskano na stotine arheoloških najdišč.  
V magistrskem delu je največji poudarek na območju Severovzhodne Makedonije, natančneje na 
zgodnjekrščanski sakralni arhitekturi ob toku reke Bregalnice. Predstavljen je velik del antičnih 
mest iz obdobja od 4. do 6. stoletja na tem območju. 
Zaradi majhnega števila raziskav, ki so bile izvedene na tem območju, in zaradi majhnega števila 
objavljene literature v zvezi z zgodnjekrščanskimi bazilikami na območju severovzhodne 
Makedonije, je večina literature, ki sem jo uporabila v tej magistrski nalogi, dela akademikinje 
Blage Aleksove, ki je najbolj raziskovala to območje. 
Magistrska naloga je bila izdelana pod mentorstvom izr. prof. dr. Andreja Gasparija. Ob tej 
priložnosti bi se mu rada zahvalilа za njegovo brezpogojno pomoč v času celotnega procesa 
izdelave ter za veliko potrpljenje in razumevanje. 
Posebno zahvalo bi rada izrazila svojemu somentorju mag. Mitku Šterjovu in prof. dr. Zvonimirju 
Nikolovskemu za njuno strokovno pomoč, nasvete in predloge za izboljšanje besedila. 
Zahvaliti bi se želela tudi svojemu možu in kolegu Stojančetu Micevu, arheologu Kiru Spasovu 
svoji dragi kolegici arheologinji Marineli Serafimovi in kolegom iz ''Muzeja Terakote'' mesta 
Vinice za nekatere fotografije, ki so vključene v to nalogo, ter za njihovo neprecenljivo pomoč pri 
njeni izdelavi.</dc:description><dc:publisher>[S. Goceva Miceva]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-14 08:17:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163881</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
