<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163869"><dc:title>Dijaki s specifičnimi učnimi težavami pri pouku slovenščine</dc:title><dc:creator>Kolenc,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vogel,	Jerica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pouk slovenščine</dc:subject><dc:subject>dijaki</dc:subject><dc:subject>učne težave</dc:subject><dc:subject>motnje branja in pisanja</dc:subject><dc:subject>primanjkljaji na posameznih področjih učenja</dc:subject><dc:subject>prilagoditve pri pouku slovenščine</dc:subject><dc:subject>Društvo Bravo</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil preučiti koristnost prilagoditev, ki jih imajo dijaki s specifičnimi bralno-napisovalnimi učnimi težavami v srednji šoli. Motnje branja in pisanja lahko v veliki meri zaznamujejo mladostnika, zato je pomembno, da jim v sklopu njihovega izobraževanja pedagoški delavci čimbolj stojijo ob strani in jim pomagajo z upoštevanjem prilagoditev. Magistrsko delo se osredotoča na težave, s katerimi se soočajo mladostniki, ki imajo motnje branja in pisanja, preveri, ali učitelji upoštevajo prilagoditve in predlaga dodatne načine in pristope ocenjevanja takih mladostnikov, da bodo sploh pri pouku slovenščine lahko zmanjšali ovire in v polni meri izkazali svoje znanje. V teoretičnem delu magistrsko delo najprej opredeli učne težave, ki se  delijo na splošne in specifične, nato pa v sklopu specifičnih učnih težav opredeli specifične bralno-napisovalne težave, tj. motnje branja in pisanja, kamor se uvrščajo disleksija (težave z branjem), disgrafija (težave s pisanjem) in disortografija (težave pri pravopisu).  Vse te motnje podrobneje opiše, razloži in predstavi predvidene prilagoditve za vsako težavo. V nadaljevanju se magistrsko delo osredotoči na obravnavo otrok z motnjami branja in pisanja, kjer spoznamo vrste in stopnje pomoči v šoli, načela pomoči otrokom z učnimi težavami, predstavi postopek pridobivanja odločbe o usmeritvi in širše predstavi vlogo različnih strokovnih delavcev na šoli. Na koncu teoretičnega dela magistrsko delo predstavi tudi Društvo Bravo, ki ima pomembno vlogo pri ozaveščanju in nudenju pomoči otrokom s specifičnimi učnimi težavami, ter različne prilagoditve za te otroke v okviru pouka, osredotočenega na pouk slovenščine. Empirični del magistrske naloge se v splošnem osredotoča na izkušnje dijakov s specifičnimi bralno-napisovalnimi težavami v srednješolskem okolju, zlasti pri pouku slovenščine. Z raziskovalnimi vprašanji zajema različne vidike prilagoditev ter njihovo učinkovitost in vpliv na dijake. Raziskava analizira, katere prilagoditve so dijakom na voljo pri pouku (slovenščine), raziskuje, ali dijaki menijo, da jim te prilagoditve ustrezno pomagajo pri učenju in prispevajo k boljšemu razumevanju. Preverja tudi, ali vsi učitelji dosledno upoštevajo prilagoditve, in proučuje, kako se ti dijaki zaradi tega počutijo v razredu in kako to vpliva na njihovo samopodobo. Posebna pozornost je namenjena tudi vprašanju, kakšnih prilagoditev bi si želeli sami, če bi lahko prosto izbirali. Empirični del se sprašuje, kako se dijaki soočajo z obstoječimi težavami, predvsem pri učenju slovenščine, in kakšen vpliv imajo te težave na njihov proces učenja. Namen naloge je prispevati k boljšemu razumevanju potreb dijakov s specifičnimi bralno-napisovalnimi težavami pri pouku slovenščine in ponuditi vpogled v učinkovitost trenutnih pedagoških praks ter predlagati možnosti za njihovo izboljšavo.</dc:description><dc:publisher>[L. Kolenc]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-14 08:15:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163869</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
