Vpliv prenatalne joge na duševno zdravje nosečnic - pregled literatureGlinšek, Tjaša (Avtor) Tomc Žargi, Tina (Mentor) Hiti, Nina (Recenzent) diplomska delafizioterapijaprenatalna jogaduševno zdravjenosečnostdepresijaanksioznostUvod: Nosečnost predstavlja obdobje fiziološkega stresa, povezanega s tveganjem za razvoj depresije in anksioznosti, kar lahko privede do številnih zapletov med nosečnostjo in po porodu. Depresija v času nosečnosti lahko vpliva na vzpostavitev vezi z novorojenčkom ter poveča tveganje za poporodno depresijo. Prenatalna joga se kaže kot varna in učinkovita alternativa farmakološkemu zdravljenju, ki pomaga zmanjšati negativne simptome depresije in anksioznosti. S kombinacijo telesnih položajev, dihalnih tehnik ter meditacije prispeva k celostnemu telesnemu in duševnemu zdravju nosečnic ter pozitivno vpliva na razvoj ploda. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi pregleda literature predstaviti učinkovitost prenatalne joge na duševno zdravje nosečnic. Metode dela: Iskanje literature je potekalo v podatkovnih zbirkah PubMed, Cochrane Library in Science Direct. Izbrana je bila ena pilotna raziskava in pet randomiziranih kontroliranih raziskav v angleškem jeziku, ki vključujejo zdrave nosečnice s prisotno simptomatiko depresije in tesnobe med samo nosečnostjo. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih 6 raziskav, ki so ustrezale vključitvenim kriterijem. V raziskavah je skupno sodelovalo 237 preiskovank. Vadbeni program je pri vseh raziskavah vključeval jogo, prilagojeno za nosečnice, v dveh pa so poleg joge namenili pozornost tudi krepitvi mišic medeničnega dna. V vseh šestih raziskavah je bilo dokazano, da se je pri preiskovankah, ki so prakticirale prenatalno jogo, duševno zdravje izboljšalo. Razprava in zaključek: Raziskave so pokazale pozitiven vpliv izvajanja prenatalne joge na duševno zdravje nosečnic, saj zmanjšuje stres, depresijo in anksioznost. Vendar pa so nekatere raziskave imele določene pomanjkljivosti, kot so majhen vzorec preiskovank, različno oblikovan program joge ter intenzivnost vadbe, kar otežuje primerljivost rezultatov. Prav tako lahko samoocenjevalni vprašalniki privedejo do pristranskosti. Kljub temu pa se je prenatalna joga pokazala za obetavno intervencijo za izboljšanje duševnega zdravja nosečnic, vendar bi bile potrebne še dodatne, bolj poenotene ter obsežnejše raziskave za zanesljivejše ugotovitve. Poenoteni programi joge in večji vzorci preiskovank bi prispevali k večji doslednosti in zanesljivosti rezultatov. Poleg tega bi strožja pravila kontrolnih skupin glede vključevanja telesnih dejavnosti zunaj intervencije izboljšala primerljivost rezultatov med skupinami. Lahko pa z gotovostjo trdimo, da vključitev prenatalne joge v celostno oskrbo nosečnic ob upoštevanju njihovih potreb in želja pripomore k obvladovanju čustvenih izzivov.[T. Glinšek]20242024-10-13 07:45:34Diplomsko delo/naloga163853sl