Uporaba elektroencefalogramske nevrobiološke povratne zanke (EEG nevrofeedback) za lajšanje motoričnih deficitov bolnikov s Parkinsonovo boleznijo: sistematični pregled literatureBlaznik, Laura (Avtor) Marušič, Uroš (Mentor) Parkinsonova bolezenmotorični deficitibiološka povratna zankanevrobiološka povratna zankaelektroencefalografijakognitivna znanostParkinsonova bolezen (PB) je progresivna nevrodegenerativna motnja, ki prizadene več kot odstotek celotne svetovne populacije. Značilna je po svojih motoričnih simptomih, kot so tresenje, togost, počasnost gibanja in težave z ravnotežjem. Kljub napredku v razumevanju in zdravljenju PB ostaja potreba po novih terapevtskih pristopih. Ena izmed obetavnih metod, ki nas je pritegnila, je elektroencefalogramski nevrofeedback (EEG NFB). Metoda, ki temelji na principih instrumentalnega učenja in nevroplastičnosti, omogoča posameznikom, da aktivno vplivajo na svoje možganske valove in tako potencialno izboljšajo svoje kognitivne in motorične funkcije. Posebej nas zanima, kako lahko EEG NFB prispeva k lajšanju motoričnih deficitov, saj trenutne študije nakazujejo, da specifične frekvence možganskih valov, kot so beta in senzomotorični ritem (SMR), igrajo ključno vlogo pri regulaciji motoričnih funkcij. Odločili smo se za sistematični pregled literature, ki raziskuje vpliv EEG NFB na lajšanje motoričnih deficitov pri bolnikih s PB. Cilj naše študije je bil oceniti obstoječe dokaze, identificirati glavne trende in ugotoviti potencialne možnosti za prihodnje raziskave na tem področju. Pregledali smo različne študije, pridobljene iz strani PubMed, Scopus, Web of Science in Europe PMC, ki so uporabljale EEG NFB za obravnavo motoričnih simptomov PB, ter analizirali rezultate v kontekstu potencialnih mehanizmov delovanja, praktičnih implikacij ter izzivov pri implementaciji te metode. Končno število študij, ki so ustrezale našim vključitvenim kriterijem, je bilo 5. Vse so bile po metodologiji in protokolih zelo različne. Vključili smo študijo primera, pilotno študijo in tri randomizirane kontrolne študije. Kljub razlikam so rezultati pokazali, da EEG NFB lahko izboljša motorične deficite, povezane z ravnotežnimi in mobilnostnimi težavami. Za zanesljive zaključke pa so potrebne nadaljnje raziskave, saj trenutni rezultati temeljijo na majhnih vzorcih in kratkoročnih študijah. Prav tako je pomembno razviti natančnejše protokole in prilagoditi terapije individualnim potrebam posameznikov. EEG NFB ima velik potencial za prihodnost, predvsem z vključitvijo strojnega učenja in virtualne resničnosti, kar bi lahko znatno izboljšalo učinkovitost terapije in njeno prilagodljivost.L. Blaznik20242024-10-11 08:30:07Magistrsko delo/naloga163811sl