<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163799"><dc:title>Povezanost sloga starševstva, vzorcev navezanosti in socialne anksioznosti pri mladostnikih</dc:title><dc:creator>Lacmanović,	Jelena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fekonja,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slogi starševstva</dc:subject><dc:subject>vzorci navezanosti</dc:subject><dc:subject>socialna anksioznost</dc:subject><dc:subject>spol</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:description>Človek od nekdaj živi v skupnosti, kar zahteva razvoj socialnih spretnosti za preživetje. Namen magistrskega dela je preučiti povezanost med slogi starševstva, vzorci navezanosti in socialno anksioznostjo pri slovenskih mladostnikih, preučiti razlike v socialni anksioznosti mladostnikov glede na posamezne sloge starševstva in vzorce navezanosti ter raziskati razlike med spoloma v doživljanju socialne anksioznosti pri mladostnikih. Vzorec je vključeval 140 mladostnikov, starih med 16 in 18 let (M = 17,5; SD = 0,84), ki so bili dijaki več srednjih šol v Ljubljani. Uporabljeni vprašalniki so bili Vprašalnik povezave med starši in otroki (PBI), Vprašalnik medosebnih odnosov (VMO) in Lestvica socialne anksioznosti za mladostnike (LSAA). Rezultati so pokazali, da obstaja nizka korelacija med slogi starševstva in socialno anksioznostjo mladostnikov ter da ni pomembnih razlik v socialni anksioznosti glede na posamezne sloge starševstva. Pokazalo se je, da obstaja zmerna povezanost med vzorci navezanosti in socialno anksioznostjo mladostnikov ter da obstaja značilna razlika v socialni anksioznosti glede na posamezne vzorce navezanosti mladostnikov na starše. Glede spolnih razlik so rezultati pokazali, da obstaja značilna razlika med spoloma, in sicer mladostnice doživljajo višjo raven socialne anksioznosti kot mladostniki. Rezultati so pomembni predvsem z vidika boljšega razumevanja pojava socialne anksioznosti in predstavljajo osnovo za nadaljnje raziskovanje ter razvoj tehnik spoprijemanja s socialno anksioznostjo.</dc:description><dc:publisher>[J. Lacmanović]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-11 07:46:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163799</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
