<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163767"><dc:title>Uporaba simulacije PhET pri domačem delu dijakov</dc:title><dc:creator>Kavčič,	Jaka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Planinšič,	Gorazd	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>domače naloge</dc:subject><dc:subject>računalniške simulacije</dc:subject><dc:subject>PhET</dc:subject><dc:subject>vodoravni met</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi sem preučeval, kako različne vrste domačih nalog, zlasti domače naloge z uporabo računalniških simulacij PhET (Physics Education Technology), vplivajo na motivacijo za oddajo domače naloge in uspešnost pri reševanju domače naloge. Zmožnosti simulacij PhET dijakom dopuščajo spoznavati fizikalni proces na njim zanimive načine. Omejitve simulacij jih usmerjajo proti učnim ciljem in lahko preprečijo brezciljno igranje s simulacijo.
V raziskavi sem sodeloval kot učitelj s štirimi srednješolskimi oddelki. Dijaki so rešili tri klasične in eno testno domačo nalogo. Pri testni nalogi so morali napisati besedilo fizikalne naloge, povezano z vodoravnim metom, pri čemer je morala naloga vključevati simulacijo PhET, in nalogo rešiti. Dijaki v kontrolni skupini so imeli enako nalogo, toda brez vključevanja simulacije. V raziskavi sem zbral in primerjal podatke o pogostosti in uspešnosti reševanja vseh nalog. Pri testni nalogi sem zbral in analiziral še podatke o izvajalcu vodoravnega meta, predmetu vodoravnega meta ter izbiri vhodnih podatkov in računane količine pri nalogah. Tako sem lahko analiziral vpliv simulacije PhET na kontekst ter na motivacijo za oddajo domače naloge in uspešnost pri reševanju domače naloge. 
Rezultati so pokazali, da je testno nalogo oddalo več dijakov kot klasično, pri čemer so bili dijaki pri reševanju testne naloge tudi uspešnejši.  Uporaba simulacije PhET ni vplivala na uspešnost, je pa vplivala na kontekst naloge. Vpliv omejitev simulacij se je pokazal pri izbiri količin za izračun, medtem ko so zmožnosti simulacije omogočile, da so dijaki v naloge vključevali fizikalne količine in pojave, ki presegajo obravnavo vodoravnega meta in jih brez uporabe simulacije niso nikdar vključili (npr. spreminjanje kota izstrelitve, težni pospešek, različen od vrednosti na površini Zemlje, in prisotnost zračnega upora).</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-10 11:46:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163767</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>