Odnos do kulturnospecifičnih elementov v dveh slovenskih prevodih Jane Eyre (1955 in 1991)Vincek, Kana (Avtor) Currie, Oliver (Mentor) Smolej, Mojca (Mentor) angleška književnostslovenščinaCharlotte BrontëJane Eyreprevodkulturnospecifični elementipodomačitevpotujitevMagistrsko delo se ukvarja z analizo dveh slovenskih prevodov (1955 in 1991) romana Jane Eyre avtorice Charlotte Brontë, pri čemer se osredotoča na prevod kulturnospecifičnih elementov ter drugih prvin, ki vplivajo na recepcijo književnega dela, s posebnim ozirom na podomačitvene in potujitvene strategije v kontekstu zgodovinskih okoliščin prevajanja na Slovenskem. Posebna pozornost je namenjena tudi spornim opisom Berthe Mason, ki je ključna književna oseba za razumevanje romana. Analiza je pokazala, da se prevoda večinoma ne poslužujeta skrajnih podomačitvenih ali potujitvenih strategij ter ohranjata primerno ravnovesje. Kulturnospecifične elemente sicer v obeh prevodih najpogosteje prevajajo s postopkom generalizacije, iskanjem približne kulturne ustreznice in pa z direktnim prevodom. V določenih izstopajočih elementih, se Borko in Dolenc (1955) pogosteje nagibata k podomačitvenim rešitvam, Legiša-Velikonja (1991) pa k potujitvenim, kar je v skladu s prevodno situacijo in teoretičnimi prepričanji v času nastanka prevodov. V obeh prevodih se pojavljajo tudi napake oziroma odstopanja od izvirnika, ki pomembno vplivajo na interpretacijo, še posebej v prvem prevodu. Pri prevajanju opisov Berthe Mason analizirana prevoda nista dosledna, a v novejšem pogosteje zaznamo lajšanje kontroverznosti. Izhodiščna hipoteza, da bo novejši prevod z ohranjanjem tujosti odražal večji neposredni stik s ciljno kulturo ter vseboval manj okornosti in odstopanj je tako potrjena.[K. Vincek]20242024-10-10 11:21:14Magistrsko delo/naloga163753sl