<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163749"><dc:title>Družbeno izumljanje romantične ljubezni</dc:title><dc:creator>Lukan,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krašovec,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>čustva</dc:subject><dc:subject>čustvena pravila</dc:subject><dc:subject>romantična ljubezen</dc:subject><dc:subject>odnosi</dc:subject><dc:subject>sociogeneza čustev in romantične ljubezni</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga se osredotoča na sociogenezo romantične ljubezni in jo predstavi kot čustven in vedenjski kod, ki je vezan na čustvena pravila in normativne načine čustvovanja in urejanja romantičnih odnosov. Romantično ljubezen opredeli kot družben izum, ki se ga posamezniki naučijo prek različnih mehanizmov socializacije, in se odvrne od pojmovanja ljubezni kot čustva. Osrednja teza magistrske naloge je, da se čustvovanja posamezniki naučijo prek različnih čustvenih pravil in konvencij, ki so kulturno in zgodovinsko specifični. Romantični odnosi so v tem kontekstu družbeno pričakovan vedenjski kod, ki postavlja v ospredje diadnost, komunikacijo in intimnost. Hkrati pa je magistrska naloga tudi kritika nekaterih priljubljenih socioloških teorij, ki svarijo pred negativnim vplivom moderne družbe na romantično ljubezen in jo opišejo kot racionalizirano, pogodbeno in intelektualizirano. V zadnjem delu besedila je predstavljena analiza podatkov, pridobljenih s polstrukturiranimi intervjuji, ki (vsaj deloma) pokažejo na zmoto prej omenjenih socioloških teorij.</dc:description><dc:publisher>[T. Lukan]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-10 11:20:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163749</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
